Evropska solidarnost na preizkušnji: kako bi si delili begunce

Evropska komisija je danes predsavila predlog ukrepov na področju migracij, ki je nastal kot odgovor na tragedije v Sredozemlju, ki so se odvike v zadnjih mesecih in o katerih smo že pisali. Visoka predstavnica za zunanjo in varnostno politiki, Federica Mogherini, je ob tem poudarila, da je “Evropska unija s to odločno agendo pokazala, da se je pripravljena odzvati na trpljenje posameznikov, ki bežijo pred vojno, preganjanjem ali revščino. Migracije so skupna odgovornost vseh držav članic in zdaj jih vse pozivam, da se skupaj soočimo s tem zgodovinskim izzivom, saj ga ne bomo reševali le na evropski, temveč na svetovni ravni.” Vendar koliko lahko nov preddlog zakonodaje resnično vpliva na preprečevanje tragedij v Sredozemlju v prihodnosti? Ali lahko EU kakorkoli vpliva na izvorne probleme, zaradi katerih ljudje zapuščajo svoje države in se ilegalno selijo v Evropo?

Vir: Evropska komisija
Vir: Evropska komisija

V uradnem sporočilu za javnost Evropske komisije je zapisano, da je nov predlog politike na področju priseljevanja in azila kombinacija notranjih in zunanjih politik. Za EU to ne bi mogel biti zanimivejši koktejl. Namreč obe politiki sta v veliki večini v domeni držav članic in odločitve so mogoče le, če se z njimi strinjajo vse. Nekatere države pa imajo celo “opt-out” za določena področja, kar pomeni, da se a priori ne vključujejo v sodelovanje.  Načeloma pa bi vseeno lahko rekli, da je predlog nove zakonodaje vseeno bolj notranjepolitični, saj večinoma predvideva ukrepe na področju azila ter sprejema in porazdelitve beguncev, zunanji aspekt politik pa se omejuje na povečanje proračuna za misiji Trident in Poseidon. Vsekakor pa je potrebno poudariti, da je Komsija sestavila celovit dokument, kjer ukrepe deli na takojšnje in dolgoročne.

Takojšnji ukrepi, ki jih predlaga Evropska komisija so povečanje zmogljivosti in sredsstev za skupni operaciji Triton in Poseidon agencije Frontex, prva aktivacija mehanizma v primeru izrednih razmer za pomoč državam članicam, ki se soočajo z nenadnim priseljevanjem (v skladu s členom 78(3) Lizbonske pogodbe) pri čemer bo do konca maja predstaviljen predlog za začasni mehanizem porazdelitve posameznikov, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, znotraj EU, uvedba programa EU za ponovno naselitev, ki bo ponujal 20 000 mest, porazdeljenih po vseh državah članicah, za razseljene osebe, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito v Evropi, ter načrtovanje morebitne operacijo skupne varnostne in obrambne politike v Sredozemlju za razbijanje mrež trgovcev z ljudmi in boj proti tihotapljenju ljudi.

V okviru delitve bremen med državami čanicami je sedaj na preizkušnji solidarnost evropskih partneric. Velika Britanija, Irska in Danska v skupnih politikah priseljevanja in azila ne sodelujejo, vse ostale članice pa si bi naj med seboj razdelile azilante glede na njihovo število prebivalcev, gospodarsko situacijo in podobno. Trenutno je namreč pod velikim stresom peščica držav članic, ki so prva destinacija za azilante. Po predhodnih izračunih Komisije bi naj največ prosilcev za azil sprejela Nemčija (18,42%), sledili pa bi ji Francija (14,17%) in Italija (11,84%), poroča Euractiv. Slovenija bi naj sprejela 1,03% pribežnikov, kar bi pomenilo 207 ljudi, še poroča Delo.

Dolgoročno pa Evropska komisija predlaga zmanjšanje spodbud za nedovoljeno migracijo (sprememba pravne podlage agencije Frontex, da bi se okrepila njena vloga na področju vračanja, sprememba tihotapljenja ljudi v kriminalno dejavnost z visokim tveganjem ter odpravljanje temeljnih vzrokov prek razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči), bolj učinkovito upravljanje meja (reševanje življenj in varovanje zunanjih meja, zlasti z okrepitvijo vloge in zmogljivosti agencije Frontex; pomoč pri krepitvi zmogljivosti tretjih držav za upravljanje njihovih meja; po potrebi nadaljnje združevanje nekaterih nalog obalne straže na ravni EU), okrepitev skupne azilne poitike EU (njena prednostna naloga je zagotavljanje celovitega in usklajenega izvajanja skupnega evropskega azilnega sistema) ter oblikovanje nove politike o zakonitih migracijah (s poudarkom na tem, da se Evropa kljub demografskemu upadu ohrani kot privlačen cilj za migrante, zlasti s posodobitvijo in preoblikovanjem sistema modre karte).

Predlagani ukrepi Evropske komisije torej resnično predstavljajo neke vrste celostni pristop k reševanju vprašanja priseljevanja in azila. Morda pa bi bilo vseeno dobro tudi natančneje opredeliti ukrepe na področju zunanje politike in razvojne pomoči, ki bi poleg takojšnjega reagiranja na krizo priseljevanja, naslavljali tudi temeljne težave in situacije v državah, iz katerih azilanti prihajajo v Evropo. Da bi rešili evropsko dilemo delitve azilantov med državami članicami, bi se morala EU kot celota posvetiti sodelovanju z državami izvora azilantov in jim pomagati na poti k stabilizaciji, razvoju in napredku. To bi bila odlična priložnost, da Unija tudi v praksi izkaže svojo predanost vrednotam, kot so človekove pravice in demokratična družba.

Nenazadnje pa je predlog Predsednika Junuckerja le prvi korak proti novi in tesnejši skupni politiki. Nekateri slovenski viri pišejo, da je Komisija “sprejela” novo zakonodajo. Komisija pa je v resnici sprejela predlog zakonodaje, ki pa mora sedaj prestati še pogajanja v Svetu ministrov in pridobiti mnenje Evropskega parlamenta. Sprejemanje odločitev na ravni EU ni enostavno in interesi držav članic igrajo pomembno vlogo. Zato je predlog Komisije šele prvi korak na poti k močnejši (ali šibkejši) skupni politiki priseljevanja. Kakšna točno pa bo ta politika pa bo odvisno (predvsem) od držav članic.

Advertisements

Avtor: Špela Majcen Marušič

I am a first-generation student of European affairs from Slovenia, a proud member of the Charles Darwin promotion at the College of Europe with experience in the European Parliament and the UN Refugee Agency. I believe that a kinder world can be created through cooperation and understanding. We are not as different as we tend to believe. You can follow me on Twitter @SpelaMa.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s