Pretekli teden, ki se je zaradi praznika vnebohoda v Bruslju zaključil v sredo, je bil najbolj zaznamovan z migracijskim načrtom Evropske komisije, ki med drugim predvideva tudi sistem kvot za premestitev beguncev med vse države EU. Poleg tega so evropski teden še vedno zaznamovale britanske volitve.
MIGRACIJSKA AGENDA EU
Glavna novost migracijskega načrta Komisije (ki ga povzema Politico) je t. i. sistem obveznih kvot, ki bi določale koliko beguncev bi morala sprejeti katera država s ciljem pomagati državam, ki so najbolj na udaru (Italiji in Malti). Kvote naj bi bile določene na podlagi formule, ki bi upoštevala gospodarsko moč države, stopnjo brezposelnosti, številom prebivalcem in številom že sprejetih beguncev. Poleg tega načrt predvideva tudi okrepitev sistema “modre karte”, ki predvideva podelitev dovoljenj za bivanje visoko kvalificiranim migrantom, trikratno povečanje sredstev operaciji Triton in Poseidon ter začetek skupne vojaške operacije za uničenje tihotapskih poti.
Načrt naj bi voditelji držav članic formalno podprli na vrhu voditeljev 25. junija. Za hitrejše sprejetje načrta, še posebej kvotnega sistema, naj bi se EU poslužila mehanizma iz člena 78(3) Pogodbe o delovanju EU, ki v izjemnih primerih omogoča hiter postopek iz katerega se izključi Evropski parlament in v katerem odločitev sprejme Svet s kvalificirano večino.
Vendar pri sprejemanju kvot se lahko pričakuje zaplete, saj jim nekatere države (še posebej Velika Britanija, Poljska in Madžarska) nasprotujejo sprejetju beguncev na svoje ozemlje.
BRITANSKE VOLITVE IN ŠKOTSKE ŽELJE
Čeprav so konservativci izšli kot veliki zmagovalci na zadnjih britanskih parlamentarnih volitvah, se bo moral njihov voditelj soočiti z zmagovalko volitev na Škotskem. Čeprav imajo konservativci na nacionalni ravni večino, pa je na škotskem popolnoma zmagala Škotska nacionalna stranka SNP, ki je prejela kar 56 od 59 možnih škotskih sedežev v britanskem parlamentu. Kot poroča EurActiv se na Škotskem, kljub propadlemu referendumu o neodvisnosti izpred osmih mesecev, lahko duh neodvisnosti ponovno osvobodi.
Škotska stran ima sedaj namreč precejšen argument, da od Londona zahteva popoln nadzor na davčnem področju. Vendar pa Cameron temu ni ravno naklonjen, je pa pripravljen Škotski podeliti nadzor na določenim delom pobranih davkov in delno tudi na upravljanju zdravstvenega sistema.
Težnje po neodvisnosti pa lahko dodatno spodbudi tudi morebiten “Brexit”, torej izstop Velike Britanije iz EU-ja. V primeru, da bi se Britanci na referendumu o prihodnjih odnosih z EU-jem odločili za izstop iz nje (čeprav ni še vedno jasno kaj točno bo referendum vprašal Britance), je predsednica SNP-ja Nicola Sturgeon že napovedala, da bi zahtevala referendum o neodvisnosti, v kolikor bi Škoti podprli obstanek v EU-ju, preostali del Velike Britanije pa ne.
EU360 