Evropski pregled – Jean-Claude, Frančišek, David in Google

Pretekli teden so EU zaznamovala štiri imena. Jean-Claude Juncker je preživel nezaupnico in predstavil “300 milijard” evrov vreden načrt za oživitev evropskega gospodarstva. Papež Frančišek je 26 let po Janezu Pavlu drugemu obiskal in nagovoril evropske poslance v Strasbourgu. David Cameron je s svojim “izsiljevalskim govorom” o omejevanju prisiljevanja ponovno poskrbel, da se govori o njem in Veliki Britaniji. Google pa je postal tarča EU, ki bi ga najraje “razkosala” na dva dela.

Papež Frančišek nagovarja poslance v Strasbourgu (Vir: (c) Evropska unija 2014 - Evropski parlament)
Papež Frančišek nagovarja poslance v Strasbourgu (Vir: (c) Evropska unija 2014 – Evropski parlament)

“INVESTICIJSKA OFENZIVA” ZA EVROPO

Evropska komisija je v torek predstavila obljubljeni več kot 300 milijard evrov vreden investicijski plan (celoten dokument v slovenščini je na voljo tukaj), ki naj bi pognal velike vseevropske investicije in ki naj bi prinesel 1,3 milijona novih delovnih mest. Čeprav se govori o 315 milijardah evrov sredstev, ki bodo del novega sklada, pa bo neposredni prispevek Evropske komisije (in Evropske investicijske banke – EIB) znašal “samo” 21 milijard evrov – 8 milijard evrov iz že obstoječih proračunskih postavk za digitalno Evropo in raziskave in 16 milijard s strani EIB-ja. Razliko naj bi po pričakovanjih Komisije prinesli zasebni investitorji s svojimi vlaganji in tudi posamezne države članice, ki sem ji ta “investiran” denar ne bo štel v proračunski primanjkljaj.

Odzivi na predstavljen načrt so bili mešani. Po poročanju EUobserverja in EurActiva so v Evropskem parlamentu program podprli ljudska stranka, socialisti in liberalci, bolj zadržani pa so bili Zeleni in v vrstah konservativcev. Evrosketične skupine (EFDD, GUE-NGL in nepovezani) pa so načrt označile za prazne obljube in bolj marketinški oglas, saj plan ne prinaša nič svežega denarja.

Jean-Claude Juncker predstavlja načrt evropskim poslancem (Vir: (c) Evropska unija 2014 - Evropski parlament)
Jean-Claude Juncker predstavlja načrt evropskim poslancem (Vir: (c) Evropska unija 2014 – Evropski parlament)

Na pomanjkanje svežega denarja opozarjajo številni predstavniki strokovne javnosti in gospodarskih združenj, ki  načrt sicer pozdravljajo. Najbolj so skeptični glede napovedanega 15-kratnega multiplikativnega učinka (nekaj mnenj povzema EurActiv). Giovanni Cozzi iz Foundation for European Progressive Studies in Stephany Griffith-Jones iz univerze Columbia v njihovem prispevku za EurActiv poudarjata, da je Junckerjev načrt lahko spodbuden začetek, ki pa hkrati predstavlja premajhen korak, da bi se lahko doseglo kaj bistvenega. Kot glavno težavo izpostavljata premajhen obseg “svežega” denarja in hkratno nadaljevanje stroge varčevalne politike, ki zavira investicije.

Spletna izdaja časnika La Repubblica povzema direktorja CEPS – Centre for European Political Studies Daniela Grossa, ki je do načrta precej kritičen. Opozarja namreč da je načrt precej podoben pobudi za rast iz pred dveh let, ki je bila vredna 120 milijard evrov in katere sredstva so v glavnem ostala neporabljena. Po njegovem mnenju glavna evropska težava ni pomanjkanje sredstev ampak pomanjkanje načrtovanja. Projektov, ki bi jih lahko podjetja financirala sama je veliko, vendar nesodelovanje med državami te projekte onemogoča.

PAPEŽEV NAGOVOR POSLANCEM

Papež je pred poslanci v Strasbourgu nastopil v torek in v svojem govoru okrcal Evropsko unijo, njene države in institucije glede njenega (ne)ukrepanja v primeru tragičnih nesreč priseljencev in opozoril, da se Sredozemlje ne sme spremeniti v množično grobišče. Pri tem je pozval k oblikovanju realističnih politik, ki bodo med drugim tudi pomagale državam od koder priseljenci prihajajo.

(Vir: (c) Evropska unija 2014 - Evropski parlament)
(Vir: (c) Evropska unija 2014 – Evropski parlament)

V svojem nastopu je papež opozoril na vse večje nezaupanje državljanov EU do njenih institucij, ki so videne kot premalo občutljive do njihovih problemov in preveč zagledane v tehnokratska in ekonomska vprašanj. Evropsko unijo je primerjal s staro gospo, ki ji manjka idej in ki je vedno bolj potisnjena na obrobje in ki izgublja na pomenu.

POSLANCI PREDLAGAJO NAJ GRE GOOGLE “NA POL”

Poslanci so v četrtek sprejeli nezakonodajno resolucijo (tj. mnenje o pomembnejši zadevi, ki jo sprejme Parlament, vendar nima neposrednega zakonskega učinka, prav tako pa ni zavezujoča za nikogar) v kateri med drugim Evropsko komisijo poziva naj premisli o predlogih, ki bi iskalnike izločili iz paketov z drugimi komercialnimi storitvami.

Čeprav ga resolucija neposredno ne omenja, naj bi glavna tarča teh ukrepov, po poročanju EUobserverja, bil spletni velikan Google, ki ima v Evropi več kot 90 odstotni tržni delež. Prav tako se je Google znašel pod drobnogledom Evropske komisije, ker naj bi izkrivljal konkurenco s tem, da rezultate iskanja prilagaja svojim potrebam in na prva iskalna mesta postavlja svoje storitve in tako v slabši položaj spravlja konkurenco. Na sprejetje resolucije sta se že odzvali med drugim tudi Francija in Nemčija ki sta, po poročanju EurActiv, Evropsko komisijo pozvali naj pregledajo evropska pravila o konkurenci.

Googlov "Doodle" objavljen v času letošnjih volitev v Evropski parlament (Vir: (c) Google Inc.)
Googlov “Doodle” objavljen v času letošnjih volitev v Evropski parlament (Vir: (c) Google Inc.)

Še pred sprejetjem resolucije se je na njen osnutek odzvala tudi ameriška stran, ki je pozvala da je potrebno v odločanju o morebitnem izkrivljanju konkurence odločitve sprejemati na podlagi objektivnih in ne spolitiziranih dokazov.

Z Googlom (in drugimi v glavnem ameriškimi iskalniki) pa je povezana tudi zahteva evropskih nadzornikov za varstvo osebnih podatkov, ki bi radi, da bi se pravica do pozabe uporabljala globalno in naj ne bi bila omejena samo na iskalnike z evropskimi domenami. Google je do sedaj, po poročanju EUobserverja, prejel 174.226 zahtevkov za umik 602.479 povezav s svojih iskalnikov. Google podatke redno osvežuje na svoji strani, iz katere je med drugim razvidno, da je podjetje iz Slovenije prejelo 654 zahtevkov za odstranitev 2.297 povezav, od katerih jih je bilo 73,2% odstranjenih.

VELIKA BRITANIJA (PONOVNO) ZAGROZILA Z IZSTOPOM

V petek je britanski premier David Cameron ponovno zagrozil z izstopom Velike Britanije v kolikor Unija ne spremeni pravil glede prostega pretoka oseb oz. v kolikor ostale države EU ne bi podprle njegovih “razumnih” predlogov. Te navaja BBC in med drugim predvidevajo pravica do določenih socialnih transferjev šele po štirih letih bivanja na Otoku, ukinitev otroškega dodatka za otroke, ki ne živijo v Veliki Britaniji, “izgon” iskalcev zaposlitve, ki v roku 6 mesecev ne najdejo zaposlitve, pospešitev izgona obsojenih zločincev in preprečitev vstopa v državo beračem in goljufom. Poleg tega bi Cameron omejil pravico do priseljevanja družinskih članov, ki ne prihajajo iz držav EU in onemogočenje vstopa v državo delavcem iz držav EU, dokler se njihova gospodarstva ne približajo določeni stopnji razvitosti.

Odziv Evropske komisije na Cameronov govor je bil umirjen. Kot poroča BBC je Komisija dejala, da bodo ti predlogi del umirjene in previdne debate. Hkrati pa je Komisija tudi spomnila, da je na državah članicah, da pripravijo zakonodajo, ki bi preprečila izkoriščanje svojih sistemov socialne varnosti.

O tej možnosti sem tudi sam pisal v enem izmed svojih preteklih prispevkov. Cameronov govor je tako po mojem mnenju treba v celoti gledat v luči prihajajočih volitev v Veliki Britaniji, ki njegovi stranki niso najbolj naklonjene. Veliko večino zahtev lahko Velika Britanija že sedaj sama uresniči brez da bi kršila pravil Unije, bolj problematične pa so zahteve za omejevanje priseljevanja družinskih članov, ki niso državljani EU in prepoved priseljevanja državljanov iz “ekonomsko slabše razvitih držav EU”. Slednje bi pomenile preveliko omejitev pravice prostega pretoka oseb, ki bi ji številne države po vsej verjetnosti nasprotovale, poleg tega pa bi za njihovo dosego potrebovali preveč časa.

Advertisements

Avtor: Grega Jug

Diplomant evropskih študij in magister diplomacije (z magistrsko nalogo na temo konzularne dejavnosti EU). V preteklosti že pripravnik in začasni tiskovni predstavnik v Informacijski pisarni Evropskega parlamenta v Ljubljani, trenutno delam v osrednjem informacijskem centru Evropske unije EUROPE DIRECT v Bruslju. Velik ljubitelj evropskega povezovanja, ki ga skuša gledati s kritično distanco (čeprav ravno vedno ne uspe :). Poleg EU sem tudi velik ljubitelj TV serij in vsega kar je z njimi povezano.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s