Evropske novice – od zvezd do Berlina, prek Luksemburga

Evropa je ta teden lahko s ponosom zrla v zvezde. Sonda Philae Evropske vesoljske agencija ESA je kot prva v zgodovini pristala na kometu. “Majhen skok za robota, velik skok za človeštvo”, je ob dogodku dejal Roberto Battiston, predsednik italijanske vesoljske agencije ob dogodku. Podatki zbrani s strani sonde, ki je zaključila s svojo prvo fazo dela in je trenutno v stanju “hibernacije” in čaka na dodatno sončno energijo za svoje delovanje, naj bi pomagali potrditi oz. zavreči določene teorije o nastanku vesolja in posledično našega planeta. Evropa pa ta teden ni praznovala samo vesoljskega uspeha temveč tudi 25. obletnico padca berlinskega zidu. Veliko pozornosti pa je še vedno bilo namenjene tudi razkritju tajnih davčnih poslov velikih multinacionalk, ki so svoje davčne obveznosti v državah EU manjšale preko Luksemburga.

Philae se spušča proti površju kometa (Vir: (c) ESA/Rosetta/Philae/ROLIS/DLR)
Philae se spušča proti površju kometa (Vir: (c) ESA/Rosetta/Philae/ROLIS/DLR)

EVROPSKI PRISTANEK NA KOMETU

6 milijard kilometrov dolga pot satelita Rosetta in sonde Philae se je začela 2. marca 2004, avgusta letos pa se je uspešno “utirila” v orbito okrog kometa 67P/Churyumov-Gerasimenko. Čeprav se je pot obeh ta teden zaključila, pa se je delo šele začelo. No, za sondo Philae se je (zaenkrat) tudi že končalo, saj je v treh dnevih opravila vse predvidene naloge prve faze, preden ji je včeraj zjutraj zmanjkalo energije v baterijah. Še pred tem so bili vsi podatki poslani nazaj na Zemljo. Strokovnjaki agencije ESA sicer še vedno upajo, da bo Philae decembra ponovno bila zmožna napolniti svoje baterije in tako zbrati še nekaj podatkov s kometa, po marcu prihodnje leto pa bo sonda “izgubljena” za vedno. Komet se bo namreč preveč približal soncu, kar naj bi po vsej verjetnosti precej ogrozilo sondo.

Bližina sonca pa bo povzročila drugi vrhunec misije. Avgusta prihodnje leto bo komet dosegel najbližjo točko soncu, Rosetta pa bo pri tem merila aktivnosti na kometu in tako ugotavljala spremembe na njem.

Čeprav je bila Rosetta izstreljena leta 2004, se je projekt začel že leta 1996. Vrednost celotnega projekta je 1,4 milijarde evrov – oz. kot poroča spletna stran Scienceogram, 3,50 evrov na evropskega prebivalca. Kot opozarja BBC, pa bodo učinki vidni bolj na dolgi rok, tako da bo za odgovor na vprašanje ali je projekt vreden investiranega denarja treba počakati. Na kratki rok pa ne gre pozabiti dejstva, da je projekt Rosetta prispeval k oblikovanju številnih delovnih mest.

Dodatne informacije o projektu so na voljo na spletni strani Evropske vesoljske agencije.

25 LET OD PADCA BERLINSKEGA ZIDU

Ostanek berlinskega zidu pred Evropskim parlamentom v Bruslju (Vir: (c) Evropska unija 2014 - Evropski parlament)
Ostanek berlinskega zidu pred Evropskim parlamentom v Bruslju (Vir: (c) Evropska unija 2014 – Evropski parlament)

Prejšnjo nedeljo so v Berlinu potekale slovesnosti ob 25. obletnici padca berlinskega zidu, ki so se jih med drugim udeležili tudi nekdanji poljski predsednik Lech Walesa in zadnji sovjetski predsednik Mihail Gorbačov. Slednji je, kot poroča EurActiv, opozoril na možnost nove hladne vojne, ki se obeta zaradi napetih odnosov v Ukrajini in vlogi EU in ZDA na eni in Rusije na drugi strani. Gorbačov hkrati opozarja EU, da bo zaradi njenih ravnanj postala nepomembna globalna velesila.

Padca so se ob začetku dvodnevnega plenarnega zasedanja spomnili tudi v Evropskem parlamentu.

#LUXLEAKS – JUNCKER SE POJAVI PRED POSLANCI

Junckerjev nastop pred Parlamentom (Vir: (c) Evropska unija 2014 - Evropski parlament)
Junckerjev nastop pred Parlamentom (Vir: (c) Evropska unija 2014 – Evropski parlament)

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v sredo nastopil pred evropskimi poslanci v Bruslju, kjer je ponovno poudaril da pri ravnanju Luksemburga ni šlo za nič nezakonitega in da se v preiskavo, ki jo bo vodila (“njegova”) Evropska komisija, ne bo vmešaval. Hkrati je poudaril, da bo Komisija kmalu predlagala obvezno avtomatsko izmenjavo davčnih odločitev med državami.

EurActiv povzema stališča vodij političnih skupin v Parlamentu. Vodja skupine ELS Manfred Weber je prepričan, da bo razrešil in razčistil nastale probleme, medtem ko je vodja skupine S&D Gianni Pittella dejal, da zahtev po glasovanju o neaupnici ne bodo podprli. Skupina GUE/NGL, ki združuje poslance skrajne levice, je namreč sporočila, da bodo začeli z zbiranjem podpisov za začetek postopka nezaupnice Evropski komisiji. Na zasedanju je vodja skupine Gabriele ZImmer od Junckerja zahtevala naj pojasni svoje ravnanje in ravnanje Luksembruga, ki je številnim podjetjem omogočilo izogibanje plačevanja davkov v drugih državah.

Vodja skupine ALDE Guy Verhofstadt je na to temo predlagal ustanovitev posebnega parlamentarnega odbora, sopredsedujoči skupini Zelenih Philippe Lamberts pa je Komisijo pozval naj preiskavo razširi še na Nizozemsko. Kay Swinburne iz skupine ECR je poudarila potrebo po dodatnih ukrepih, ki bi multinacionalke odvračali od takšnega početja, hkrati pa zavrnila možnost davčne harmonizacije med državami. Član skupine EFDD iz vrst britanskega stranke UKIP Paul Nuttall pa je Junckerja označil za hinavca glede področja davčnih utaj.

NA KRATKO

Italijanski mediji so ta teden precej pozornosti namenili obisku vodje Gibanja 5 zvezdic Beppeja Grilla v Evropskem parlamentu. Kot poroča spletna izdaja časnika “Corriere della sera” je Grillo v Parlamentu napovedal začetek kampanje zbiranja podpisov za referendum o ukinitvi evra in ponovnemu prehodu na liro. V svojem nastopu je med drugim Nemčijo označil za državo, ki je bolj skorumpirana od Italije, sedež Evropskega parlamenta v Strasbourgu pa kot podkupnino Franciji.

V torek je odbor za okolje Evropskega parlamenta podprl predlog, da bi lahko države, kljub potrditvi na ravni EU, na svojem ozemlju prepovedale gojenje gensko spremenjenih organizmov (GSO), poroča EurActiv. O tem kako evropska zakonodaja ureja področje GSO, smo pred tedni pisali tudi na našem blogu.

Advertisements

Avtor: Grega Jug

Diplomant evropskih študij in magister diplomacije (z magistrsko nalogo na temo konzularne dejavnosti EU). V preteklosti že pripravnik in začasni tiskovni predstavnik v Informacijski pisarni Evropskega parlamenta v Ljubljani, trenutno delam v osrednjem informacijskem centru Evropske unije EUROPE DIRECT v Bruslju. Velik ljubitelj evropskega povezovanja, ki ga skuša gledati s kritično distanco (čeprav ravno vedno ne uspe :). Poleg EU sem tudi velik ljubitelj TV serij in vsega kar je z njimi povezano.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s