Evropske novice – Romunija, Nizozemska, Francija in … UKIP

Pretekli teden smo v evropskih medijih brali predvsem o internih zadevah v državah članicah. Tudi dogajanja v posameznih prestolnicah članic EU so namreč pomembna za evropske politike na ravni Unije kot celote. Pomembno lahko namreč vplivajo na potek sprejemanja odločitev v Bruslju, vsebine zakonodaje in obnašanja ključnih akterjev. Preberite, kaj se je ta teden zgodilo v Romuniji, kaj so obljubili Nizozemci, kdo je jezen na koga v Franciji in zakaj je Nigel Farage spet dobre volje. Preberite tudi, ali bi lahko v prihodnosti imeli Evropsko mejno policijo.

V Romuniji so prejšnjo nedeljo, 16. 11. 2014, izvolili novega predsednika države. Zmagal je nemško govoreči Klaus Iohannis, ki je hkrati postal prvi romunski predsednik iz vrst etnične in verske manjšine. Mediji ga zato, po pisanju Euobserver,  primerjajo z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. Iohannis je bil nad rezultatom presenečen, njegova popularnost pa še vedno izjemno hitro raste. Na svoji Facebook strani ima trenutno 1.1 milijona podpornikov, kar je več kot nemška kanclerka Angela Merkel ali Italijan Matteo Renzi. Za primerjavo, Romunija šteje okoli slabih 20 milijonov prebivalcev, Nemčija dobrih 80 milijonov, Italija pa dobrih 60 milijonov. Morda je za to “kriva” izjava novoizvoljenega predsednika (po poklicu učitelja fizike), ki je ob razglasitvi rezultatov povedal “Kampanja se je končala. Zdaj pa gremo na delo!”.

V Franciji so jezni na Evropskega komisarja za digitalno gospodarstvo in družbo, Güntherja Oettingerja. Ta je namreč po poročanju European Voice kritiziral gospodarske reforme v državi. Poslanci francoskega parlamenta s strani socialistov so že zahtevali njegov odstop, saj to smatrajo za preveč drzno potezo s strani komisarja. Morda pa Francoze še bolj boli dejstvo, da se predvsem v zadnjem času soočajo s spoznanjem, da vpliv Francije v Evropski uniji ni več takšen, kot je nekoč bil, piše francoski dnevnik Le Monde.

Nizozemska bo dala državam partnerkam zelo dober zgled. Odločila se je namreč, da bo svoj dolg v proračun EU, ki znaša 642 milijonov evrov, plačala še pred koncem tega leta. To je dosti pred določenim rokom plačila, ki je bil dogovorjen za 1. septembra 2015. Nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem je po poročanju Euobserver za nizozemske medije povedal, da je v interesu države, da plača ččim prej. Po njegovih besedah je “najboljši nasvet, da plačaš račune takrat, ko imaš denar v žepu”.

V Veliki Britaniji je evroskeptična stranka UKIP (UK Independence Party) pridobila še en dodaten sedež v britanskem parlamentu. To pomeni udarec trenutno vladajočim Konzervativcem in bi lahko pomenilo politično spremembo na splošnih volitvah maja naslednje leto, še omenja Aljazeera.

Nenazadnje pa je v evropske medije pricurljala novica o študiji o učinku morebitne ustanovitve evropske varnostne službe za nadzor meja Unije Služba bi imela enotno organizacijsko  in poveljniško strukturo. Kakršnakoli služba, ki bi nadgradila trenutni Frontex, bi v vsakem primeru potrebovala okoli 20 let, da se popolnoma ustanovi. Po poročanju Euobserver gre tukaj za načrte za po letu 2030.

Avtor: Špela Majcen Marušič

I am a Slovenian EU affairs analyst, proud member of the Charles Darwin promotion at the College of Europe with experience in the European Parliament and the UN Refugee Agency. I am a young mum to a clever and adorable baby girl and I believe that a kinder world can be created through cooperation and understanding. On Twitter as @SpelaMa on Instagram as @spela_ma. Oglejte si vse prispevke od Špela Majcen Marušič