Kupi, uporabi, odvrzi. S temi tremi besedami bi lahko opisali odnos sodobnega potrošnika do izdelkov s katerimi se dnevno srečujemo. Poplava nekaterih (pre)poceni izdelkov nas je pripeljala do tega, da takoj, ko se nek izdelek poškoduje (pa naj bo to oblačilo ali kak tehničen izdelek), ta izdelek odvržemo in kupimo novega. Takšno obnašanje pa ima številne posledice ne samo na naše denarnice, temveč tudi na okolje. Evropska komisija se je tako odločila, da bo temu poskušala narediti konec. V okviru strategije za krožno gospodarstvo bo zadnjo fazo tako poskušala zamenjati – namesto da bomo izdelek preprosto odvrgli, ga bomo najprej poskušali popraviti, na koncu pa ga bomo reciklirali in namenili novi uporabi.
KAJ JE KROŽNO GOSPODARSTVO
Krožno gospodarstvo predstavlja trajnostni gospodarski model pri katerem se uporabnost proizvodov in materialov skuša ohranjati čim dlje časa, tudi po koncu življenjske dobe tega izdelka. To pomeni, da se nek proizvod (recimo pametni telefon) uporablja čim dlje (v primeru, da se okvari se ga popravi in ne takoj odvrže), ko pa postane neuporaben se ga, namesto da se ga enostavno odvrže, reciklira v čim večji meri (telefon se razstavi in uporabne surovine uporabi pri izdelavi novega telefona).
Za razliko od linearnega, krožno gospodarstvo torej poskuša zmanjšati uporabo primarnih surovin in naravnih virov in jih nadomestiti z uporabo sekundarnih surovin, torej tistih, ki so bile že enkrat prej uporabljene in ki so še vedno dovolj kakovostne, da se uporabijo v novem izdelku.
Koncept krožnega gospodarstva tako predvideva neke vrste načrtovanje za vsako fazo, ki je bo izdelek tekom svoje življenjske dobe deležen – od proizvodnje do prenehanja uporabe. Izdelek mora tako biti že v začetku načrtovan, da bo lahko omogočil njegovo enostavno popravilo (in s tem daljšo življenjsko dobo) in da bo, potem ko bo dejansko izkoriščen do konca, lahko razstavljen in vsi njegovi deli primerno ponovno uporabljeni, reciklirani oz. zavrženi (kjer prvi dve možnosti nista mogoči).
Po ocenah Evropske komisije bi lahko podjetja s preprečevanjem nastajanja odpadkov, primerno zasnovo, ponovno uporabo in podobnimi ukrepi letno prihranila 600 milijard evrov letno. Hkrati bi lahko za 2-4 % zmanjšali skupne lete emisije toplogrednih plinov. Novi način načrtovanja, proizvodnje in predelave izdelkov pa bi lahko prinesel tudi nova trajnostna delovna mesta.
AKCIJSKI NAČRT ZA KROŽNO GOSPODARSTVO
Evropska komisija je z namenom preoblikovanja evropskega gospodarstva v krožno, decembra lani sprejela akcijski načrt Unije za krožno gospodarstvo, ki predvideva natančno časovnico (zakonodajnih) ukrepov, ki naj bi jih Komisija pripravila do leta 2018 in s katerimi želi doseči preoblikovanje gospodarstva, zagotoviti nove poslovne priložnosti in povečati konkurenčnost.
Akcijski načrt in zakonodajni predlogi, ki naj bi sledili do leta 2018, se bodo osredotočali na celoten življenjski cikel izdelka (od načrtovanja, proizvodnje, uporabe in končne reciklaže). Istočasno z načrtom je Komisija že sprejela spremenjene zakonodaje predloge o odpadkih, ki določajo jasne cilje za zmanjšanje količine odpadkov. Do leta 2030 naj bi tako EU dosegla 65 % recikliranje komunalnih odpadkov, 75 % recikliranje odpadne embalaže in zmanjšala količino na odlagališča odloženih odpadkov na največ 10 %. Prav tako zakonodaja predvideva prepoved odlaganja ločeno zbranih odpadkov na odlagališča, spodbujanje ponovne uporabe v industriji, ko se stranski proizvodi v eni panogi uporabijo kot surovina v druge ter spodbujanje ekonomskih instrumentov, ki bi potrošnike odvračali odlaganje odpadkov na odlagališča.
Poleg teh zakonodajnih predlogov pa Komisija namerava v naslednjih dveh letih pripraviti še ukrepe za zmanjšanje živilskih odpadkov (s ciljem njihove prepolitve do leta 2030), razvoja kakovostnih standardov za sekundarne surovine (da se zagotovi, da bo npr. plastika, ki je pridobljena iz rabljenega izdelka, primerna za proizvodnjo novega), načrt za okoljsko primerno zasnovo (za zagotavljanje okoljske primernosti izdelka z vidika energetske učinkovitosti, popravljivosti in reciklaže), za ponovno uporabo vode, predlagala pa naj bi tudi spremembo uredbe o gnojilih, ki bi poenostavila priznavanje organskih gnojil in gnojil, ki so pridobljena iz odpadkov.
Za doseganje ciljev predstavljenih v akcijskem načrtu bo Komisija v naslednjih letih prispevala več kot 6 milijard evrov – 650 milijonov neposredno za podporo raziskav in razvoja skozi program Obzorje 2020 in dodatnih 5,5 milijard skozi evropske strukturne sklade.
Vse informacije povezane s krožnim gospodarstvom, vključno z informativnimi povzetki in predlogi zakonodaje so na voljo na spletni strani Evropske komisije. O krožnem gospodarstvu bosta na jutrišnjem dialogu z državljani razpravljala tudi evropska komisarja za promet Violeta Bulc in okolje Karmenu Vella. Dodatne informacije o dogodku so na voljo tukaj, dialog pa bo možno v živo spremljati tudi preko spleta.
EU360 