Erasmus: Gospod, ki je študentske izmenjave omogočil preko 3 milijonom mladim

 

Program Evropske unije poimenovan po nizozemskem humanistu Erazmu Rotterdamskem je eden najuspešnejših instrumentov Unije. Od svojega nastanka leta 1987 je omogočil študijske izmenjave in prakse preko 3 milijonom mladim, do leta 2020 pa načrtuje to številko povišati še za dodaten milijon.

Danes preberite:
* zakaj Erasmus ni le izmenjava, ampak celovita izkušnja,
* zakaj Erasmusovci lažje najdejo delo,
* kako potekajo razpisi in finansiranje,
* in kdo je sploh bil Erazem.

Program Erasmus (European Community Action Scheme for the Mobility of University Students) je program Evropske unije za študentske izmenjave, ustanovljen leta 1987. Erasmus+ je nov program, ki od leta 2014 dalje združuje vse trenutne sheme študentskih izmenjav, praks v tujini, izmenjav akademskega osebja in učitevljev. Od leta 1987 je Erasmus štipendije prejelo več kot 3 milijone študentov, je zapisano v študiji Evropske komisije.

Program Erasmus je izjemno enostaven način, da študent preživi semester ali dva v tujini. Erasmus namreč omogoči, da se domača in tuja inštitucaija dogovorita za priznavanje obveznosti študenta v času izmenjave. Hkrati pa Erasmus deluje tudi kot finančni instrument. Mladi, ki se odločijo za izmenjavo v okviru programa tako prejmejo štipendijo za čas bivanja v tujini, kar pomembno prispeva k možnostim za izmenjavo. V program Erasmus+ so vključene vse države članice EU, Makedonija, Turčija, Lihtenštajn, Norveška, Islandija in države partnerke vzhodnega in južnega sosedstva ter Zahodnega Balkana.

“Oditi na Erasmus prakso je bila najboljša odločitev v mojem življenju.” – Kaja (Slovenka o praksi v Italiji)

MED ERASMUSOVCI MANJ TRAJNO BREZPOSELNIH, IZKUŠNJE SO NEPRECENLJIVE

Izgleda, da evropski trg dela favorizira tiste z mednarodnimi izkušnjami. Najnovejša študija o učinkih programa Erasmus namreč kaže, da  je verjetnost, da bodo  bivši Erasmusovci dolgotrajno brezposelni v primerjavi s tistimi, ki niso študirali ali se usposabljali v tujini, dvakrat manjša. Pet let po zaključku študija jih je brezposelnih slaba četrtina manj, kot njihovih vrstnikov, ki se niso odločili del študija preživeti v tujini.

Erasmus izmenjava namreč nista le študij in delo. Mladi ne razvijajo le strokovnega znanja, temveč tudi osebnostne lastnosti, ki so pri delodajalcih zelo cenjene. Večinoma gre za lastnosti kot so strpnost, samozavest, sposobnost reševanja problemov, radovednost, poznavanje lastnih močnih in šibkih lastnosti ter odločnost, še kaže raziskava Evropske komisije.

“Izmenjava me je naučila, da lahko živiš kjerkoli, če si sama sebi najboljša prijateljica. Ko imaš ob sebi še prave prijatelje je vse še dodatno lažje.” – Klavdija (slovenska študentka o izmenjavi v Nemčiji)

Erasmus izmenjava je “experience”. Za večino mladih, ki sodelujejo v programu, je to prva izkušnja bivanja v tuji državi. Zato se je Erasmus od svojega nastanka razvil v neke vrste kulturni fenomen, kjer se mladi znajdejo v neznanih situacijah, v državi, v kateri ne razumejo jezika in kjer se morajo popolnoma sami znajti. Rezultat je izjemno hitra socializacija in oblikovanje skupnosti tujih študentov, kjer se uničujejo stereotipi in oblikujejo tesna prijateljstva. Številke celo kažejo, da je slaba tretjina študentov, ki so sodelovali v programu, na izmenjavi našla življenjskega sopotnika/sopotnico. Rezultat pa je milijon dojenčkov, ki so se rodili Erasmus staršem od leta 1987 dalje. Življenje Erasmus študentov je bilo prikazano v filmih kot sta L’Auberge Espagnole in Erasmus 24 7.

“Erasmus ni samo študijska izmenjava, ampak življenjska izkušnja. Zadnje čase med dopusti le še obiskujem ljudi, ki sem jih spoznal v Pragi.” – Uroš (Slovenski študent o izmenjavi na Češkem)

Kako bo program na dolgi rok vplival na Evropo kot celino, je stvar akademskih razprav. Najverjetneje pa Erasmus pomembno prispeva k oblikovanju Evropske identitete in v prihodnjih desetletjih lahko pričakujemo voditelje, ki bodo tudi na podlagi svojih mednarodnih izkušenj iz mladosti države in Evropsko unijo vodili na drugačen način od njihovih predhodnikov.

NOV ERASMUS+ IN KJE SE PRIJAVITI

Erasmus+ je nov program EU za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport, ki se je začel izvajati januarja 2014. Do leta 2020 bo 4 milijonom ljudi omogočil študij, usposabljanje, poučevanje ali prostovoljno prakso v tujini. V okviru programa bo predvidoma na voljo približno 14,5 milijarde EUR za obdobje 2014–2020, kar je 40 % več od sredstev iz trenutnih programov mobilnosti v izobraževanju in usposabljanju. Erasmus+ bo nadomestil trenutne programe vseživljenjskega učenja (Erasmus, Leonardo da Vinci, Comenius, Grundtvig), programe Mladi v akciji, Erasmus Mundus, Tempus, Alfa, Edulink ter program dvostranskega sodelovanja z industrializiranimi državami. Podrobnejše informacije najdete na straneh Evropske komisije tukaj in tukaj.

Postopek prijave na program Erasmus vodijo fakultete. Slednje vsako leto razglasijo seznam visokošolskih inštitucij, s katerimi imajo podpisane sporazume o izmenjavi in predpišejo interne postopke za prijavo. Pozanimajte se v mednarodnih pisarnah vaših fakultet o možnostih Erasmus izmenjav in štipendij.

KDO JE BIL ERAZEM ROTTERDAMSKI

Desiderius Erasmus Roterodamus (pravo ime: Geert Geerts) je nizozemski renesančni humanist, književnik, filolog, filozof in teolog, ki je živel v 15. stoletju. Že zelo zgodaj mu je uspelo pridobiti slavo izobraženega teologa in humanista. Znotraj cerkve je užival intelektualno avtonomijo ustvarjanja pod statusom laičnega teologa, kar mu je omogočala finančna podpora mecenov znotraj Cerkve. Disput med Erazmom in Luthrom o svobodni volji je postal središčni filozofsko-teološki spor tistega časa (svetovljanski humanizem Vs. lokalnost reform). Kot precej svobodomiselni kritik tedanjih razmer, si je pridobil nasprotnike tudi v Cerkvenih krogih. Njegovo najbolj poznano delo je šaljivoironična satira »Hvalnica norosti« (latinsko: Laus Stultitiae), ki jo je posvetil svojemu prijatelju, prav tako izobraženemu humanistu, Thomasu Moru. Vir: Wiki.

OPOZORILO: Sodelovanje v programu Erasmus lahko privede do resnih posledic kot so toleranca, znanje tujih jezikov, nenadomestljivi prijatelji… in post-Erasmus depresija,