Ta teden sta v Evrpi domevali predvsem dve novici: da je Nemčija odobrila nadaljevanje programa financiranje Grčije pod novimi pogoji in da je bil v Moskvi ustreljen vodja ruske opozicije.
Prejšnji teden je bil v znamenju raličnih premirij – tistega trhlega med Ukrajino in Rusijo in tistega začasnega med Grčijo in ostalimi državami evroobmočja. Obe premirji sta bili doseženi po dolgotrajnih pogajanjih. Kljub premirju pa je situacija v obeh primerih še vedno zelo resna. V Ukrajini je orožje malo potihnilo, vendar so se boji v določenih predelih nadaljevali. V primeru Grčije pa je premirje začasne narave, saj so države z evrom Grčiji omogočile štirimesečni odlog plačevanja obveznosti.
Ta teden so v evropskih medijih prevladovala predvsem poročanja o načrtih grške vlade, da od evropskih partnerjev izpogaja dodaten čas za odplačilo dolgov. V vzhodnem sosedstvu je na vrhu dnevnega reda Ukrajina, ministri držav članic so se ukvarjali z energetiko, veliko prahu pa je dvignil tudi Prostotrgovinski sporazum z ZDA.
GREXIT. Grški izstop. To je bila prava pošast, ki je bdela nad Evropo v zadnjih letih. Pomenilo bi, da bi Grčija prostovoljno ali neprostovoljno zapustila Evroobmočje. Posledice bi bile izjemne predvsem za Portugalsko, Irsko, Španijo (ostale države skupine PIGS), morda celo Italijo ali Francijo. Tako bi ogrozili obstoj skupne valute. Sam menim, da se to nikoli ne more zgoditi. Ne zato, ker bi slepo verjel kompetencam vladajočega političnega razreda v Grčiji in njihovi sposobnosti, da se zoperstavijo izzivom finančne krize. Niti ne zato, ker bi verjel, da bodo evropske elite naredile karkoli, da bi zaščitile eno najšibkejših članic evropske družine. Ampak predvsem zato, ker sem večino svojega odraslega življenja študiral Evropsko unijo. To je namreč tako kompleksen politični in pravni sistem, da je nepredstavljivo, da bi takšno riskantno odločitev sprejeli v tako hitrem času, med tem ko so nekatere pozitivne odločitve potrebovale leta in spremembe pogodb, preden so bile potrjene v parlamentih, na nacionalnih referendumih ali celo ustavljene s pomočjo pravice veta. (Če bi bilo tako enostavno izstopiti iz Evroobmočja in Evropske unije, bi naši prijatelji preko Rokavskega preliva to že zdavnaj naredili).
Pretekli teden sta novice najbolj zaznamovala dva dogodka – napoved začetka odkupovanja obveznic posameznih držav članic s strani Evropske centralne banke in današnje volitve v Grčiji. Oba dogodka sta tako ali drugače pomembna za prihodnost evra in tudi Evropske unije kot celote. Mediji prav tako niso mogli mimo srečanja ministrov za zunanje zadeve, ki so razpravljali tudi o ukrepih za boj proti terorističnim grožnjam. Za konec pa tudi o včerajšnjem poročanju nekaterih slovenskih medijev o novi lestvici “pridnosti” naših poslancev.
Ta teden sta odmevali predvsem novici o dveh “političnih” potezah Evropske komisije. Novi predsednik Jean-Calaude Juncker je ob nastpou funkcije napovedal bolj politično Komisijo, ki se ne bo zapirala v stare birokratske kanale in potegnil je tudi že prve poteze s tem, da je javno podprl stranke na volitvah v Grčiji in s predstavitvijo osnutka projektov, ki bi bili del strateškega investicijskega načrta Komisije v prihodnjih letih. Poleg tega preberite tudi o zaključkih podnebne konference v Limi, zakaj Italijani štrajkajo in kakšne kazni boste dobili Avstrija in Poljska.
Pretekli teden so evropski mediji svojo pozornost namenili predvsem zunanji politiki. Švedsko priznanje Palestine kot neodvisne države je povzročilo “spill over” na Evropsko raven. Zgodili so se novi premiki v Ukrajini, kamor naj bi po poročanjih ukrajinskih medijev ponovno vkorakala ruska vojska. Grčiji pa se obeta nadaljevanje finančne pomoči.
Naslov tokratnega članka je samo v opomin, da latinica le ni toliko razširjena, kot si včasih mislimo :).