Ta teden bo v Bruslju živahno predvsem v Evropskem parlamentu in v Svetu EU. Poslanci bodo v okviru Odborov razpravljalai o najrazličnehših temah, od obrambe, do proračuna in turizna, ministri pa o zunanjih zadevah in kmetijstvu. V Ljubljani bo potekala konferenca o podjetništvu ter javni posvet o ekonomski in monetarni uniji.
Preberi več “Teden v EU – Teden poln sestankov in zasedanj ter dogodkov v Sloveniji”
V ponedeljek je predsednik Evropske komisije, Jean-Claude Juncker, presenetil z izjavo, da bi morala Evropska unija kot odgovor na vse večjo agresivnost Rusije združiti svoje vojaške zmogljivosti po vzoru NATA. Po mnenju Junckerja, znanega podpornika nadaljnjih integracij evropskih držav, namreč v očeh našega sosedstva v tem času ne moremo več ostati kredibilni, če svojih vrednot ne bomo znali braniti s pomočjo skupnih oboroženih sil. Reakcije držav članic so bile precej burne in hkrati zadržane. Vendar, ali bi nekoč lahko obstajala prihodnost, ko bi Evropsko unijo branili vojaki z modro-zlatimi zastavicami na uniformah? Morda bi v trenutnih razmerah, ko putinova Rusija vedno bolj kaže mišice, in ko se islamski režim Daesh vse bolj širi na Bližnjem vzhodu, bil pravi čas, da države EU naredijo korak naprej in združijo svoje vojake pod skupno streho?
Vendar, ali je model NATA resnično najprimernejši?
Ta teden je v evropskih medijih odmevala predvsem novica, da je Grčija odplačala prvi delež posojila. Evropska komisija je javnos povprašala o mnenju glede evropske sosedske politike, Evropska unija je OZN predstavila predlog zavez okoljskih ciljev. Tema razprav je bila tudi jedrska energija, na naslovnicah mednarodnih medijev pa je bila seveda tudi naša Tina Maze
Preberi več “Evropske novice – Grki odplačujejo, okoljske obljube in jedrska energija”
Ta teden bo v Bruslju živahno. V Evropskem parlamentu bodo poslanci delali v odborih, hkrati pa bodo nekaj sto metrov stran, v stabi Sveta EU, potekala zasedanja ministrov držav članic z različnih področij. Zunanji ministri se bodo srečali v Rigi, pri nas pa bodo na voljo trije zanimivi dogodki.
Ta teden sta v Evrpi domevali predvsem dve novici: da je Nemčija odobrila nadaljevanje programa financiranje Grčije pod novimi pogoji in da je bil v Moskvi ustreljen vodja ruske opozicije.
Preberi več “Evropski pregled – Grške finance in atentat v Moskvi”
piše Polona Gul
Težko bi rekli, da je bilo o kakšnem trgovinskem sporazumu prelitega toliko črnila preden je bil sploh sprejet kot o Čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu oziroma krajše TTIP-u (kar je akronim za angleško različico imena – Transatlantic Trade and Investment Partnership). To je seveda razumljivo, saj je TTIP, o katerem trenutno potekajo pogajanja med EU in ZDA, pravzaprav veliko več kot le običajen trgovinski sporazum. TTIP bi namreč ob morebitnem uspešnem zaključku pogajanj, ki so se začela leta 2013, povezal dve svetovni velesili in tako postal največji bilateralni trgovinski sporazum doslej.
Preberi več “Prostotrgovinsko partnerstvo z ZDA: Kaj nam prinaša in kaj bo imela od tega EU?”
Ta teden bodo postkala zasedanja na ministrski ravni, Evropska komsijia bo predstavila nekaj novih pobud, vključno z zeleno knjigo o uniji kapitalskih trgov, prav tako pa bo s kitajskimi kolegi praznovala kitajsko novo leto.
Preberi več “Teden v EU – Evroskupina, kapitalski trgi in kitajsko novo leto”
Ta teden so v evropskih medijih prevladovala predvsem poročanja o načrtih grške vlade, da od evropskih partnerjev izpogaja dodaten čas za odplačilo dolgov. V vzhodnem sosedstvu je na vrhu dnevnega reda Ukrajina, ministri držav članic so se ukvarjali z energetiko, veliko prahu pa je dvignil tudi Prostotrgovinski sporazum z ZDA.
Preberi več “Evropski pregled – Pogajanja z Grčijo, mirovni načrt za Ukrajino, energetika in ZDA”
Pogajanja o grškem dolgu, eden-dva-trije sedeži Evropskega parlamenta, Luxleaks, 100 dni nove Evropske komisije, Britanski referendum… Ko se vsi najbolj ukvarjajo sami s seboj, je dobro pogledati stvari od daleč. Pa sem se vas za današnji prispevek odločila popeljati v vesolje in pogledati, kaj počnemo Evropejci tam daleč zgoraj. V bistvu me je na to področje spomnil nekdanji predsednik Evropskega parlamenta, Jerzy Buzek, ki je ta teden za Parliament Magazine napisal komentar o Evropski vesoljski politiki. Kaj je torej našega na nebu in kako lahko vpliva na življenje na Zemlji. Kaj za Evropo in Evropejce sploh pomeni imeti skupno vesoljsko politiko? Se nam splača, ali je to stran vržen denar. Pa poglejmo. Pripnite varnostne pasove. Odhod v 5-4-3-2-1…
Preberi več “Evropa v vesolju: ekstravaganca ali dolgoročna naložba?”
piše Christos Aivaliotis (prevod: Špela Majcen)
GREXIT. Grški izstop. To je bila prava pošast, ki je bdela nad Evropo v zadnjih letih. Pomenilo bi, da bi Grčija prostovoljno ali neprostovoljno zapustila Evroobmočje. Posledice bi bile izjemne predvsem za Portugalsko, Irsko, Španijo (ostale države skupine PIGS), morda celo Italijo ali Francijo. Tako bi ogrozili obstoj skupne valute. Sam menim, da se to nikoli ne more zgoditi. Ne zato, ker bi slepo verjel kompetencam vladajočega političnega razreda v Grčiji in njihovi sposobnosti, da se zoperstavijo izzivom finančne krize. Niti ne zato, ker bi verjel, da bodo evropske elite naredile karkoli, da bi zaščitile eno najšibkejših članic evropske družine. Ampak predvsem zato, ker sem večino svojega odraslega življenja študiral Evropsko unijo. To je namreč tako kompleksen politični in pravni sistem, da je nepredstavljivo, da bi takšno riskantno odločitev sprejeli v tako hitrem času, med tem ko so nekatere pozitivne odločitve potrebovale leta in spremembe pogodb, preden so bile potrjene v parlamentih, na nacionalnih referendumih ali celo ustavljene s pomočjo pravice veta. (Če bi bilo tako enostavno izstopiti iz Evroobmočja in Evropske unije, bi naši prijatelji preko Rokavskega preliva to že zdavnaj naredili).
Preberi več “GR-ENTRY: Novo politično obdobje po volitvah v Grčiji”
