Prostotrgovinsko partnerstvo z ZDA: Kaj nam prinaša in kaj bo imela od tega EU?

piše Polona Gul

Težko bi rekli, da je bilo o kakšnem trgovinskem sporazumu prelitega toliko črnila preden je bil sploh sprejet kot o Čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu oziroma krajše TTIP-u (kar je akronim za angleško različico imena – Transatlantic Trade and Investment Partnership). To je seveda razumljivo, saj je TTIP, o katerem trenutno potekajo pogajanja med EU in ZDA, pravzaprav veliko več kot le običajen trgovinski sporazum. TTIP bi namreč ob morebitnem uspešnem zaključku pogajanj, ki so se začela leta 2013, povezal dve svetovni velesili in tako postal največji bilateralni trgovinski sporazum doslej.

download
Vir: euintheus.org

Motivov za sklenitev sporazuma je veliko in pospešeno dogovarjanje o sklenitvi lahko med drugim pripišemo trendu globalnega povečevanja trgovinskih sporazumov v zadnjem desetletju ter želji EU in ZDA po ohranitvi vodilnega položaja v mednarodni trgovini. Ne gre pa zanemariti tudi dejstva, da sta EU in ZDA najpomembnejši vzajemni investicijski partnerici, kar predstavlja še dodaten motiv za medsebojno poglabljanje trgovinskih odnosov.

Kljub vsemu pa je potrebno pri ocenah potencialnih makroekonomskih učinkov na EU ostati na realnih tleh – ti so namreč odvisni predvsem od pogajanj o odpravi necarinskih ovir (predvsem ovir na področju zakonodaje in raznih administrativnih ovir) ali vsaj določenega dela teh ovir. Dejstvo je, da so povprečne carinske stopnje že sedaj zelo nizke, kar pomeni, da bi bili učinki nižanja ali odstranitve zgolj carinskih ovir na bruto domači proizvod (BDP) in trgovinske tokove zanemarljivi. Odprava oziroma zmanjšanje necarinskih ovir tako predstavlja največji in najpomembnejši izziv, s katerim se bo potrebno soočiti, če želita morebitni partnerici poglobiti čezatlantsko trgovino in investicijske tokove.

V zadnjem obdobju se je zvrstilo kar nekaj analiz, ki preučujejo potencialne makroekonomske učinke, ki bi jih TTIP imel na EU in ZDA. Ocene učinkov v omenjenih analizah pa se med seboj precej razlikujejo in sicer glede na vrsto preučevanih učinkov, ki so zajeti v analizo in glede na obseg liberalizacije (v kolikšni meri bi bile odstranjene carinske in necarinske ovire), ki ga posamezna analiza predvideva. V splošnem večina analiz napoveduje pozitivne ekonomske učinke na ZDA in celotno EU. Zmanjšanje oziroma odstranitev carinskih ovir in omejitev necarinskih ovir naj bi tako vplivali na povečan obseg trgovine med potencialnima partnericama in na povečanje BDP-ja. Ravno tako naj bi bili pozitivni učinki na dolgi rok vidni tudi na trgu dela. Eno izmed bolj odmevnih analiz, ki to potrjuje, je opravil londonski Centre for Economic Policy Research (CEPR), ki v okviru najbolj optimističnega scenarija liberalizacije trgovine predvideva nezanemarljive ekonomske koristi v višini 119 milijard € na letni ravni (za celotno EU) oziroma 95 milijard € na letni ravni (za ZDA). Študija CEPR-ja predvideva tudi porast celotnega izvoza EU za 6% in porast celotnega izvoza ZDA za 8% ter pozitivne učinke na trgu dela v obeh morebitnih partnericah. Na drugi strani pa se vrstijo analize, ki preveč optimističnim napovedim potencialnih makroekonomskih učinkov TTIP-a nasprotujejo in poudarjajo predvsem problem krčenja trgovine med samimi članicami EU na račun povečanja čezatlantske trgovine.

Če pustimo makroekonomske ocene ob strani, je TTIP pod žarometi medijev tudi zaradi drugih vidikov. Splošna javnost je namreč zaskrbljena predvsem zaradi bojazni pred rahljanjem različnih, za EU tako pomembnih standardov (na primer na področju genetsko spremenjenih organizmov), čeprav evropski pogajalci vztrajno zatrjujejo, da odprava ali nižanje standardov na področju genetsko spremenjenih organizmov ne pride v poštev. Veliko prahu je dvignil tudi tako imenovani ”investor-state dispute settlement” (ISDS) oziroma v prevodu mehanizem reševanja sporov med vlagatelji in državo. ISDS namreč predvideva, da se v primeru spora med tujim investitorjem in državo pristojnost za razreševanje sporov prenese z nacionalnih sodišč na ad hoc mednarodne arbitraže. Tveganja, ki izhajajo iz mehanizma ISDS niso povsem zanemarljiva, vendar pa pogajalska izhodišča EU vsebujejo jasno predpostavko, da bodo vlade članic EU zadržale pravico do regulacije v interesu javnosti. Nenazadnje pa je v javnosti veliko pomislekov vzbudila tudi domnevna netransparentnost pogajanj o TTIP-u. Kljub temu pa po nekaj klikih na straneh Evropske komisije ugotovimo, da je netransparentnost pogajanj nekaj, kar evropskim pogajalcem težko očitamo, saj si lahko namreč sleherni Evropejec na sledeči povezavi ogleda celoten potek pogajanj.

Morebitna sklenitev TTIP ne bo prinesla čudežne rešitve za drastično rast evropskega gospodarstva in delavnih mest, vendar pa kljub vsemu ustvarja največje prostotrgovinsko območje na svetu in tako zagotovo odpira nove priložnosti za podjetja, ki bodo znala to izkoristiti.

 O avtorici:
Polona Gul je podiplomska študentka na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer svojo pozornost posveča predvsem čez-atlantskim povezavam. Tekom študija je opravljala pripravništvo na Ministrstvu za zunanje zadeve in v Evropskem parlamentu.

Advertisements

3 thoughts on “Prostotrgovinsko partnerstvo z ZDA: Kaj nam prinaša in kaj bo imela od tega EU?”

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s