Ta teden bodo postkala zasedanja na ministrski ravni, Evropska komsijia bo predstavila nekaj novih pobud, vključno z zeleno knjigo o uniji kapitalskih trgov, prav tako pa bo s kitajskimi kolegi praznovala kitajsko novo leto.
Preberi več “Teden v EU – Evroskupina, kapitalski trgi in kitajsko novo leto”
Ta teden so v evropskih medijih prevladovala predvsem poročanja o načrtih grške vlade, da od evropskih partnerjev izpogaja dodaten čas za odplačilo dolgov. V vzhodnem sosedstvu je na vrhu dnevnega reda Ukrajina, ministri držav članic so se ukvarjali z energetiko, veliko prahu pa je dvignil tudi Prostotrgovinski sporazum z ZDA.
Preberi več “Evropski pregled – Pogajanja z Grčijo, mirovni načrt za Ukrajino, energetika in ZDA”
Pogajanja o grškem dolgu, eden-dva-trije sedeži Evropskega parlamenta, Luxleaks, 100 dni nove Evropske komisije, Britanski referendum… Ko se vsi najbolj ukvarjajo sami s seboj, je dobro pogledati stvari od daleč. Pa sem se vas za današnji prispevek odločila popeljati v vesolje in pogledati, kaj počnemo Evropejci tam daleč zgoraj. V bistvu me je na to področje spomnil nekdanji predsednik Evropskega parlamenta, Jerzy Buzek, ki je ta teden za Parliament Magazine napisal komentar o Evropski vesoljski politiki. Kaj je torej našega na nebu in kako lahko vpliva na življenje na Zemlji. Kaj za Evropo in Evropejce sploh pomeni imeti skupno vesoljsko politiko? Se nam splača, ali je to stran vržen denar. Pa poglejmo. Pripnite varnostne pasove. Odhod v 5-4-3-2-1…
Preberi več “Evropa v vesolju: ekstravaganca ali dolgoročna naložba?”
Ta teden bodo zaznamovale trgovinske in gospodarske zadeve. V Bruslju bodo potekala pogajanja med EU in ZDA o prostotrgovinskem sporazumu, v Evropskem parlamentu pa bodo zasedali predvsem poslani iz Odborov za gospodarske zadeve in monetarno politiko. Konec tedna se bo v Sloveniji mudila tudi komisarka Violeta Bulc. Preberite, kje jo lahko srečate. Preberi več “Teden v EU – Pogajanja z ZDA in Zimska gospodarska napoved”
Za nami je politični teden v Evropi. Na Evropsko unijo, in posledično vse njene države članice, vplivajo tudi politična dogajanja v posameznih državah. Predvsem, če na oblast pridejo radikalne ali opozicijske stranke. Ta teden je odmevalo najprej v Grčiji, kjer je parlamentarno večino dobila levičarska Syriza (več o tem na naši Gostujoči tipkovnici), nato pa še v Italiji, kjer so izvolili novega predsednika. V Španiji so potekali shodi prav tako levičarske stranke Podemos, ki se zavzema proti varčevalnim ukrepom. Preberi več “Evropski pregled – Grki novo vlado, Italijani novega predsednika, Španci pa…”
piše Christos Aivaliotis (prevod: Špela Majcen)
GREXIT. Grški izstop. To je bila prava pošast, ki je bdela nad Evropo v zadnjih letih. Pomenilo bi, da bi Grčija prostovoljno ali neprostovoljno zapustila Evroobmočje. Posledice bi bile izjemne predvsem za Portugalsko, Irsko, Španijo (ostale države skupine PIGS), morda celo Italijo ali Francijo. Tako bi ogrozili obstoj skupne valute. Sam menim, da se to nikoli ne more zgoditi. Ne zato, ker bi slepo verjel kompetencam vladajočega političnega razreda v Grčiji in njihovi sposobnosti, da se zoperstavijo izzivom finančne krize. Niti ne zato, ker bi verjel, da bodo evropske elite naredile karkoli, da bi zaščitile eno najšibkejših članic evropske družine. Ampak predvsem zato, ker sem večino svojega odraslega življenja študiral Evropsko unijo. To je namreč tako kompleksen politični in pravni sistem, da je nepredstavljivo, da bi takšno riskantno odločitev sprejeli v tako hitrem času, med tem ko so nekatere pozitivne odločitve potrebovale leta in spremembe pogodb, preden so bile potrjene v parlamentih, na nacionalnih referendumih ali celo ustavljene s pomočjo pravice veta. (Če bi bilo tako enostavno izstopiti iz Evroobmočja in Evropske unije, bi naši prijatelji preko Rokavskega preliva to že zdavnaj naredili).
Preberi več “GR-ENTRY: Novo politično obdobje po volitvah v Grčiji”
Ta teden bodo potekala srečanja ministrov držav članic EU v okviru Sveta Evropske unije v Bruslju in v Rigi. Hkrati pa bodo poslanci v Evropskem parlamentu obeležili Dan spomina na Holokavst, razpravljali v Odborih ter celo izvedli “mini” plenarno zasedanje v Bruslju.
Preberi več “Teden v EU – protiteroristični ukrepi, pranje denarja in ministrska srečanja”
Evropska dimenzija v nacionalnih medijih je bila ta teden verjetno izjemno prisotna, saj poročanja o napadih, streljanji in talcih zadeve Charle Hebdo niso manjkala nikjer. Poleg krvavega napada na satirični tednik v Parizu, pa so evropski mediji v preteklem tedu poročalii še o odnosih EU-Rusija, padcu cen energije ter novih pravilih na področju pravosodja.
Preberi več “Evropske novice – #CharlieHebdo, Rusija in pravosodje”
V času, ko je vrednost Evra dosegla zgodovinsko nizko raven zadnjih devetih let, je Evroobmočje sprejelo novo članico – Litvo. Ta Baltska državica se je določila sprejeti skupno valuto kljub ponovno vroči debati o grškem izstopu iz Evroobmočja in skrhanih odnosov z Rusijo, njeno največjo sosedo in nekdanjo vladarico. Morda so jih prepričale napovedi nacionalne centralne banke, da bo prevzem Evra na dolgi rok BDP države povečal za okoli 1,3%.
Preberi več “Zakaj države še sploh hočejo Evro: Primer Litve 1.1.2015”
Dobrodošli v novem letu! Danes so se v svoje klopi vrnili poslanci v Evropskem parlamentu, v svoje pisarne uradniki Evropske komisije, prav posebno nalogo pa je za prihajajočih šest mesecev prvzela Latvija. Prvi delovni teden v letu 2015 bo zaznamovala uradna otvoritev Latvijskega predsedovanja Svetu EU, v Evropskem parlamentu pa bodo na dnevnih redih odborov finančne in varnostne tematike.
