Zakaj države še sploh hočejo Evro: Primer Litve 1.1.2015

Motiv na litvanskih evrskih kovancih. © Bank of Lithuania, 2014
Motiv na litvanskih evrskih kovancih.
© Bank of Lithuania, 2014

V času, ko je vrednost Evra dosegla zgodovinsko nizko raven zadnjih devetih let, je Evroobmočje sprejelo novo članico – Litvo. Ta Baltska državica se je določila sprejeti skupno valuto kljub ponovno vroči debati o grškem izstopu iz Evroobmočja in skrhanih odnosov z Rusijo, njeno največjo sosedo in nekdanjo vladarico. Morda so jih prepričale napovedi nacionalne centralne banke, da bo prevzem Evra na dolgi rok BDP države povečal za okoli 1,3%.

ZAKAJ LITVA ŽELI EVRO

Prvo vprašanje, ki si ga verjteno povprečni državljan Slovenije zastavi, ko prebere novico, da je Litva s 1.1.2015 nova članica Evroobmočja s skupno valuto Evro, je “zakaj”. Ker namreč pri nas izgleda velja prepričanje, da nam je Evro življenje le otežil, zvišal cene (o višjih plačah se ne govori), povečal nezaposlenost (o slabem upravljanju in krizi se tudi ne govori) in na splošno slabo vplival na naše gospodarstvo (ker se tudi o izvozu ne govori).

Vir: ec.europa.eu
Vir: ec.europa.eu

Pa poglejmo, zakaj si je Litva prizadevala za vključitev v Evroobmočje že od daljnega leta 2007 in bi lahko po prvih napovedih skupno valuto prevzela že pred Slovenijo (več o tem v članku Euobserverja). Litva je po prebivalstvu malček večja od Slovenije (3 milijone), njen letni BDP pa je v 2012 znašal 32.940 milijard evrov (Slovenski BDP je bil v tem letu le za odtenek višji:  35.319 milijard evrov). Zato bi lahko rekli, da sta si državici dokaj podobni, obe sta izvozno usmerjeni in od prvega januarja letos obe operirata z Evrom. Torej, kakšne razloge je imela Litva, da se je le odločila priključiti območju skupne valute kljub temu, da v Evroobmočju trenutno vlada rekordna brezposelnost, Evro pa je dosegel najnižjo vrednost v zadnjih devetih letih?

GRČIJA IN RUSIJA JE NISTA PRESTRAŠILI, GOSPODARSTVO PRIČAKUJE ŠTEVILNE PREDNOSTI

Vse države članice Evropske unije, razen Danske in Velike Britanije, imajo obvezo, da s časom prevzamejo skupno valuto in se priključijo Evroobmočju. Vendar pa postopek ostaja še vedno dokaj fleksibilen in kriteriji za pristop so včasih relativni. Na določitev posamezne države, da se vključi v območje skkupne valute pa nedvomno vplivajo tudi politični dejavniki. Litva bi se tako lahko prestrašila ponovne grožnje Grčije z izstopom iz Evroobmočja in morebitne posledične šibkosti skupne valute. Prav tako bi lahko Litva svojo odločitev zavlačevala zaradi bojazni do Rusije, ki je njena največja soseda in katere državljani predstavljajo skoraj 6% celotnega prebivalstva te države.

Kljub tem morebitnim političnim preprekam, pa so Litvanci podprli zamenjavo Lita v Evro. Euobserver predstavlja rezultate ankete med prebivalstvom, ki je pokazala, da so se Litvanci za Evro odločili predvsem iz gospodarskih razlogov in zaradi stabilnosti. Litva je namreč ena najhitreje rastočih gospodarstev po koncu najhujše finančne krize in njen BDP na prebivalca je letošnje leto predviden na 78% evropskega povprečja (za primerjavo, leta 1995 je bil BDP na prebivalca Litve le 35%).

Vir: consilium.eu
Vir: consilium.eu

The Economist v svojem prispevku prav tako poudarja, da je Litva pravilno zaznala gospodarske prednosti prevzema Evra, saj bodo investitorji raje vlagali, prav tako pa bo bolj predvidljivo tudi zakonodajno okolje in sprejemanje monetarnih odločitev. Nenazadnje bo litvanska centralna banka sedaj dobila dostop do rezervnih sredstev Evropske centralne banke (ECB) ter tudi mehanizmov pomoči. To bo znižalo ceno izposoje denarja s strani litvanske vlade (tovrstna prednost se je pokazala z pristopom Estonije v Evroobmočje v letu 2011).

Nenazadnje Litvanci pričakujejo, da bo uporaba skupne valute pospešila zunanjo trgovino državice. To je zanjo predvsem pomembno, saj Rusija, v katero gre ponavadi 30% vsega izvoza Litve, nanjo namerila sankcije. Poleg tega pa litvanskim podjetjem ne bo več potrebno skrbeti zaradi valutnih fluktuacij.

Izračuni litvanske centralne banke predvidevajo da bo prevzem Evra na dolgi rok BDP države povečal za okoli 1,3%.

KAKO POSTATI ČLANICA EVROOBMOČJA?

Da bi lahko države članice EU dobro sodelovale na skupnem trgu in ker so želele nadgraditi gospodarsko sodelovanje med njimi, so se odločile združiti še svoje monetarne politike. Vendar pa vstop v Evroobmočje in uporaba skupne valute Evro nista avtomatični. Slednji namreč predtsvaljata poglobljeno povezovanje, proces veliko tesnejšega gospodarskega povezovanja z drugimi državami članicami evroobmočja. Zato veljajo posebna in striktna pravila.

Da lahko država prevzame Evro, mora izpolniti gospodarska in pravna merila. Ta so oblikovana z namenom, da zagotovijo, da je gospodarstvo države pripravljeno na menjavo valute in njeno nemoteno vključevanje v monetarni režim Evroobmočja. Ko država izkaže pripravljenost za priključitev Evroobmočju, Evropska komisija prične pripravljati poročila o gospodarskem stanju in napredku vsaki dve leti. Ta poročila pregledajo finančni ministri držav Evroobmočja (Evroskupina), ki nato skupaj s finančnimi ministri vseh držav članic podajo mnenje in priporočila. Ko so države članice Evroobmočja mnenja, da lahko kandidatka pristopi Evroobmočju, takrat Evropska centralna banka sprejme fiksen tečaj med valutama in šele nato se izvede prehod v Evro.

Evropska komisija opozarja še, da je “zamenjava domače valute z evrom pomemben postopek, za katerega je potrebno veliko praktičnih priprav, na primer hiter umik domače valute umakne hitro, ustrezna pretvorba in prikaz cen blaga ter dobra obveščenost državljanov. Vse te priprave temeljijo na posebnem „scenariju prehoda“, ki ga sprejme država kandidatka za evroobmočje.”

Vir: Banka Slovenije
Države Evroobmočja s 1.1.2015 Vir: Banka Slovenije

Več informacij o postopkih priključitve v Evroobmočje je na voljo na straneh Evropske komisije.

Več informacij o Litvi in Evru pa je dostopnih tukaj.

Advertisements

Avtor: Špela Majcen Marušič

I am a Slovenian EU affairs analyst, proud member of the Charles Darwin promotion at the College of Europe with experience in the European Parliament and the UN Refugee Agency. I believe that a kinder world can be created through cooperation and understanding. We are not as different as we tend to believe. You can follow me on Twitter @SpelaMa.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s