Evropska dimenzija v nacionalnih medijih je bila ta teden verjetno izjemno prisotna, saj poročanja o napadih, streljanji in talcih zadeve Charle Hebdo niso manjkala nikjer. Poleg krvavega napada na satirični tednik v Parizu, pa so evropski mediji v preteklem tedu poročalii še o odnosih EU-Rusija, padcu cen energije ter novih pravilih na področju pravosodja.
Preberi več “Evropske novice – #CharlieHebdo, Rusija in pravosodje”
V času, ko je vrednost Evra dosegla zgodovinsko nizko raven zadnjih devetih let, je Evroobmočje sprejelo novo članico – Litvo. Ta Baltska državica se je določila sprejeti skupno valuto kljub ponovno vroči debati o grškem izstopu iz Evroobmočja in skrhanih odnosov z Rusijo, njeno največjo sosedo in nekdanjo vladarico. Morda so jih prepričale napovedi nacionalne centralne banke, da bo prevzem Evra na dolgi rok BDP države povečal za okoli 1,3%.
Preberi več “Zakaj države še sploh hočejo Evro: Primer Litve 1.1.2015”
Dobrodošli v novem letu! Danes so se v svoje klopi vrnili poslanci v Evropskem parlamentu, v svoje pisarne uradniki Evropske komisije, prav posebno nalogo pa je za prihajajočih šest mesecev prvzela Latvija. Prvi delovni teden v letu 2015 bo zaznamovala uradna otvoritev Latvijskega predsedovanja Svetu EU, v Evropskem parlamentu pa bodo na dnevnih redih odborov finančne in varnostne tematike.
Pretekli teden smo v evropskih medijih brali predvsem o internih zadevah v državah članicah. Tudi dogajanja v posameznih prestolnicah članic EU so namreč pomembna za evropske politike na ravni Unije kot celote. Pomembno lahko namreč vplivajo na potek sprejemanja odločitev v Bruslju, vsebine zakonodaje in obnašanja ključnih akterjev. Preberite, kaj se je ta teden zgodilo v Romuniji, kaj so obljubili Nizozemci, kdo je jezen na koga v Franciji in zakaj je Nigel Farage spet dobre volje. Preberite tudi, ali bi lahko v prihodnosti imeli Evropsko mejno policijo.
Preberi več “Evropske novice – Romunija, Nizozemska, Francija in … UKIP”
Prost pretok oseb (oz. delavcev) je star vsaj toliko kolikor je staro evropsko povezovanje in predstavlja eno izmed štirih svoboščin na katerih temelji EU. Nabor pravic in možnosti se je skozi leta, še posebej ob pomoči sodb in razlag Sodišča EU, širil in danes nam ta pravica omogoča, da se lahko preselimo v katerokoli državo EU, tam živimo in delamo. Ko se sprašujemo kaj nam je EU prinesla, lahko brez težav rečemo, da je prost pretok državljanov Unije eden izmed pomembnejših dosežkov. Tako pomemben, da se nam zdi nekaj povsem samoumevnega. Žal pa poteze nekaterih držav (še posebej Velike Britanije, ki bi rada omejila prost pretok državljanov EU) kažejo, da tudi če se nam nekaj zdi samoumevno, si je neprestano treba prizadevati, da takšno tudi ostane.
Preberi več “Prost pretok oseb – temeljna pravica ali “luksuz”?”
Odbor Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane bo danes glasoval o novih določilih na področju gensko spremenjenih organizmov (GSO). Preberite, kaj natančneje določa nov dokument Komisije, kako dolgo lahko traja zakonodajni postopek, če se zavleče v drugo branje in kdaj lahko pričakujemo končno odločitev.
V Evropski uniji je trenutno dovoljeno gojenje le dveh GSO, pri čemer se goji le enega. Koruza MON 810, katere genska sprememba zagotavlja zaščito pred zajedalci, je bila potrjena za gojenje že leta 1998. Trenutno jo gojijo v petih državah (Španija, Češka, Romunija in Slovaška) in predstavlja 1,56% vse koruze, gojene v EU ter 0,26% vse gensko spremenjene koruze na svetu. Leta 2010 je bil za gojenje in procesiranje potrjen tudi gensko spremenjen krompir, imenovan “Amflora”, vendar se od 2011 dalje ne kultivira več.
Preberi več “Varstvo potrošnikov – kaj pravi EU o gensko spremenjenih organizmih”
Prejšnjo nedeljo so bili objavljeni rezultati stresnih testov Evropske centralne banke (ECB) za evropske banke. Štiriindvajset od 123 bank testov ni zaključilo s pozitivno oceno. Med njimi sta bili tudi dve največji slovenski banki Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova Kreditna banka Maribor (NKBM). Dvanajst od štiriindvajsetih “popravnikov” je že zbralo dovolj kapitala, da dokapitalizacije s strani držav ne bo potrebovalo.
Kaj pa so v resnici stresni testi in kaj pomenijo za državljane držav, katerih banke so v nevarnosti?
Preberi več “Stresni testi ECB: Več stresa za banke ali za državljane?”
Results of the European Central Bank’s (ECB) stress tests for European banks were published last Sunday. Twenty-four banks out ob 123 failed the tests, including two biggest Slovenian banks, Nova Ljubljanska banka (NLB) and Nova kreditna banka maribor (NKBM). Twelve out of these 24 banks have already raised enough capital to secure their businesses in case of severe stress and the tests are this time seen as quite positive.
But what do these stress tests really show and what do they mean for the population of a country that the banks are from?
Preberi več “ECB stress tests: More stress for banks or citizens?”
Pretekli teden so v evropskih medijih prevladovala ugibanja o zmožnosti voditeljev EU, da oblikujejo svoje cilje, novica, da je razpadla evroskeptična politična skupina v Evropskem parlamentu in novi primeri obolelih za ebolo v Evropski uniji. Pisalo se je tudi o novi slovenski kandidatki za komisarko in Nobelovih nagrajencih.
Preberi več “Evropske novice – kaj pravijo o Violeti Bulc in kdo so evropski Nobelovci”
Program Evropske unije poimenovan po nizozemskem humanistu Erazmu Rotterdamskem je eden najuspešnejših instrumentov Unije. Od svojega nastanka leta 1987 je omogočil študijske izmenjave in prakse preko 3 milijonom mladim, do leta 2020 pa načrtuje to številko povišati še za dodaten milijon.
Danes preberite:
* zakaj Erasmus ni le izmenjava, ampak celovita izkušnja,
* zakaj Erasmusovci lažje najdejo delo,
* kako potekajo razpisi in finansiranje,
* in kdo je sploh bil Erazem.
Preberi več “Erasmus: Gospod, ki je študentske izmenjave omogočil preko 3 milijonom mladim”
EU360 