Prejšnjo nedeljo so bili objavljeni rezultati stresnih testov Evropske centralne banke (ECB) za evropske banke. Štiriindvajset od 123 bank testov ni zaključilo s pozitivno oceno. Med njimi sta bili tudi dve največji slovenski banki Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova Kreditna banka Maribor (NKBM). Dvanajst od štiriindvajsetih “popravnikov” je že zbralo dovolj kapitala, da dokapitalizacije s strani držav ne bo potrebovalo.
Kaj pa so v resnici stresni testi in kaj pomenijo za državljane držav, katerih banke so v nevarnosti?
REZULTATI SPLOH NISO TAKO SLABI
Stresni testi so vključili 123 bank, ki razpolagajo skupno z več kot 20 bilijonov evrov v depozitih. Pokazalo se je, da bi bilo potrebnih le dodatnih 7 milijard evrov kapitala, v kolikor bi se odvil črn scenarij za leto 2016. Po besedah analista Societe Generale, to ni »velik problem«, poroča Businessinsider.
Ta izjava pa lahko kmalu postane kontroverzna. ECB je namreč s stresnimi testi ugotovila, da vsem bankam, vključenim v študijo, skupno manjka 25 milijard evrov in da bi bil celoten učinek nanje v primeru črnega scenarija do 62 milijard evorv. Večina kapitala, ki je bankam manjkal, je bila po poročanjih Bloomberga, že zbrana s strani teh bank. Kljub temu pa bosta dodatna vlaganja potrebovali tudi italianski banki Monte dei Paschi (BMPS) in Banca Carige SpA (CRG), ki sta še vedno na vrhu spiska bank, potrebnih sanacije. Skupno morata zbrati 2,9 milijard evrov, kar zagotovo ni zanemarljiva vrednost.
Italijanska Monte dei Paschi, ki je hkrati tudi najstarejša evropska banka, je v najslabšem stanju na splošno. Ostale banke, ki stresnega testa niso prestale so bazirane v Avstriji, Belgiji, Cipru, Grčiji, Irski, Portugalski in Sloveniji. Nobeden od evropskih bančnih velikanov iz Velike Britanije, Francije ali Nemčije, ni padel na stresnih testih.
KAJ SO STRESNI TESTI?
Na svoji spletni strani Evropski bančni organ (European Banking Authority, EBA) razlaga, da je »cilj stresnih testov ocena odpornosti bank v Evropski uniji v primeru neugodnih pogojev v gospodarstvu«. Prav tako je cilj stresnih testov razumevanje pomanjkljivosti bančnega sektorja v EU, dokončanje njegove obnove in povrnitev zaupanja vanj. Vaja je oblikovana na podlagi scenarijev, v katerih banke zaradi sprememb na trgih nenadoma izgubijo zajeten delež navadnega lastniškega kapitala.
V pripravah na stresne teste so Evropske banke naredile pomembne korake naprej, saj so med januarjem in septembrom 2014 zbrale skupno 53,6 milijard evrov kapitala in 39,1 milijarde evrov pogojnih zamenljivih instrumentov. Lahko bi rekli, da ta angažiranost bank kaže na pomen, ki ga stresnim testom pripisujejo evropske banke. Poleg tega pa poudarja resnost testov in transparentnost, s katero so izvedeni.
Stresne teste bank je v letu 2014 koordinirala EBA, izvajani pa so bili v sodelovanju ECB, Evropskega odbora za sistemska tveganja (European Systemic Risk Board, ESRB), Evropske komisije in kompetentnih nacionalnih organov v državah članiciah. Slednji so, supaj z ECB, ki deluje v imenu Evroobmočja, odgovorni za zagotavljanje kakovosti podatkov bank in nadzor dejanj, ki jih bodo banke pripravile kot odgovor na rezultate stresnih testov.
Ker resnična politika Evroobmočja v okviru temeljnih pogodb EU ne obstaja, je sankcioniranje bank, ki padejo na testih, nemogoče. Zato je potrebno na posledice tovrstnega neuspeha pogledati tudi s političnega vidika. Ne glede na to, pa morajo banke v dveh tednih po rezultatih stresnih testov odločevalcem predstaviti načrt za izboljšavo svojih bilanc.
RELATIVEN POMEN DOLOČENIH BANK
Če pogledamo na stresne teste bank s političnega vidika, je potrebno predvsem razmišljati o relativni velikosti posameznih institucij v različnih državah članicah. V primeru Slovenije, sta na testih padli dve največji banki v državi. NLB je največja slovenska banka s približno 30% deležem domačih bančnih sredstev, NKBM pa je druga največja slovenska banka s približno 10% tržnim deležem. Stresni testi ECB so pokazali, da NLB manjka 34,25 milijonov evrov kapitala, NKBM pa bo potrebovala dodatnih 31,03 milijonov evrov, poroča slovenski časnik Finance. V obeh primerih pa dokapitalizacija ne bo potrebna, saj bodo omenjeni zneski pokriti preko restrukturiranja in predvidenih dobičkov.
Med tem ko ti dve banki predstavljata skoraj polovico celotnega trga v Sloveniji in je njuna negativna ocena dvignila več kot le oblaček prahu v domačih medijih, pa je potrebno državljanom prikazati tudi pogled iz Evropske perspektive. Skupni primanjkljaj NLB in NKBM namreč v Evropskem merilu predstavlja skorajda zanemarljiv znesek. Za evropski bančni sektor kot celoto sta zato slovenska »pobalina« še najmanjši problem.
EU360 