V preteklem tednu so v evropskih medijih odmevale predvsem novice o uradnem nastopu nove sestave Evropske komisije, ki je s 1. novembrom prevzela vajeti. Pisalo se je tudi o morebitnem nemškem zakonu o plačevanju cestnin, spodbudam evropskih kmetom in Palestini.
Dan po Halloweenu, na 1. november 2014, in po dolgem poslavljanju, je tudi uradno vajeti v svoje roke prevzela ekipa nove Evropske komisije pod vodstvom luksemburžana Jean-Clauda Junckerja. Slovenska predstavnica, Violeta Bulc, je prevzela resor transporta. Informacije o novi Evropski komisiji so dostopne na njenih uradnih straneh. Hkrati so se v medijih seveda pojavile tudi različne analize preteklih desetih let, ko je institucijo vodil Jose Manuel Barosso, pri čemer je bil njegov drugi mandat predvsem zaznomovan z gospodarsko in finančno krizo ter novimi evropskimi politikami na področju okolja, energetike in interneta, poroča European Voice. Nekatere druge analize pa so se osredotočile predvsem na aktivno/pasivno oblikovanje evropskih politik s strani Barossovega tima.
Ena od zadnjih odločitev, ki jih je “požegnala” stara Evropske komisija pa je bila namemba 33 milijonov evrov sredstev za promocijo evropskih kmetijskih izdelkov v Uniji. Ta sredstva bodo dodeljena v okviru 21 projektov za promocijo teh izdelkov, ki bodo trajali tri leta in predvsem spodbujali potrošnjo evropskega mleka, mesa, sadja, zelenjave, sokov in organske hrane. Projekti sicer ne zajemajo območja celotne EU, še poudarja Euobserver.
Kontroverzni nemški predlog zakona o cestninah za tujce na nemških avtocestah se vrača na naslovnice evropskih medijev. Po poročanju European Voice, bi naj Nemčija želela zaračunati do 130 evrov letno za tuje motoriste, ki uporabljajo nemške avtoceste. Osnutek zakona je sporen z vidika evropskega prava, katerega eno od temeljnih načel je nediskriminacija oziroma enakopravno obravnavanje vseh državljanov Unije.
Na področju znanje politike pa je odmevala odločitev Švedske, da uradno prizna samostojnost Palestine. Po poročanju EurActiv pa so se švedski poslanci že dan po sprejeti odločitvi začeli spraševati, če slednja le ni bila “prehitra”. Kako bo dejanje švedskega parlamenta vplivalo na odločitve ostalih držav članic EU in stališča Unije do “bližnjevzhodnega problema”, pa bomo verjetno lahko videli šele v prihodnjih mesecih. Izraelski zunanji minister, Avigdor Lieberman, je v svoji izjavi komentiral, da se Švedi morajo zavedati “da so odnosi na Bližnjem vzhodu bolj zapleteni kot pohištvo IKEA, ki ga sestaviš doma”.
EU360 