Ta teden so poleg nagovora o Stanju v Uniji, ki ga je v sredo pred Evropskim parlamentom predstavil predsednik Evropske komisije, Jean Claude Juncker (več o tem v našem zadnjem prispevku) evropsko medijsko okolje krojile novice iz držav članic in pravila o delovnem času.
Aktivnosti v Bruslju se odvijajo z veliko hitrostjo in ta teden se poslanci Evropskega parlamenta ponovno selijo na plenarno zasedanje v Strasbourg, kjer jih bo med drugim v svojem nagovoru “State of the Union” nagovoril predsednik Evropske komisije.
Ta teden sta bili na naslovnicah evropskih medijev Grčija in Makedonija. Torkat ne zaradi medsebojnih odnosov in nesoglasij glede imena ali zunanjih zadev, temveč internih dogajanj znotraj teh dveh balkanskih sosed.
V ponedeljek je Evropska komisija v svojem sporočilu za javnost objavila odločitev, da odobri državno pomoč Slovenije podjetju Cimos, ki bo dosegla kar 97 milijonov evrov. Ekskluzivna pravica Evropske komisije, da se odloča na področju politike konkurence izvira iz želje držav članic po zagotavljanju, da na skupnem trgu skoraj 500 milijonov potrošnikov velja kar se da zdrava konkurenca med podjetji. Če bi vsaka država vsake toliko časa vložila nudila denarno pomoč svojim podjetjem, skupni trg ne bi bil smiseln.
Ta teden so evropske medije pretresala eksistencialna vprašanja. Med tem, ko je Grčija zavrnila ponudbo za nadaljevanje finansiranja in odplačevanja dolga, sta Pariz in Berlin predlagala tesnejše povezovanje na področju financ. Hkrati Velika Britanija pripravlja teren za referencum o njenem članstvu v EU, prostotrgovinski sporazum z ZDA ima vprašljivo podporo v Evropskem parlamentu, v sosednji Ukrajini pa je ob Paradi ponosa izbruhnilo nasilje.
V nedavnih razpravah o migracijski politiki, priseljevanju, azilantih, gospodarski krizi in internacionalizaciji evropskih politik Evropejci nemalokdaj pozabimo na naš sosednji kontinent in njegov potencial v svetovnem gospodarskem, političnem in tudi kulturnem razvoju. Kolonizacija je v Afriki pustila pečate, ki jih poskušajo nekateri narodi razdreti šele v zadnjem času, hkarti pa je med afriškimi in evropskimi državami oblikovala vezi, ki vzdržujejo odnose še danes. Evroska unija je največji donator humanitarne pomoči v Afriki, hkrati pa se ima od črnega kontinenta ogromno za naučiti.
Evropska komisija je danes predsavila predlog ukrepov na področju migracij, ki je nastal kot odgovor na tragedije v Sredozemlju, ki so se odvike v zadnjih mesecih in o katerih smo že pisali. Visoka predstavnica za zunanjo in varnostno politiki, Federica Mogherini, je ob tem poudarila, da je “Evropska unija s to odločno agendo pokazala, da se je pripravljena odzvati na trpljenje posameznikov, ki bežijo pred vojno, preganjanjem ali revščino. Migracije so skupna odgovornost vseh držav članic in zdaj jih vse pozivam, da se skupaj soočimo s tem zgodovinskim izzivom, saj ga ne bomo reševali le na evropski, temveč na svetovni ravni.” Vendar koliko lahko nov preddlog zakonodaje resnično vpliva na preprečevanje tragedij v Sredozemlju v prihodnosti? Ali lahko EU kakorkoli vpliva na izvorne probleme, zaradi katerih ljudje zapuščajo svoje države in se ilegalno selijo v Evropo?
Teden Evrope je potekal v znamenju obeleževanja konca druge svetovne vojne, spoznavanja držav članic Evropske unije in Unije kot takšne, zanimivo pa je bilo predvsem v Veliki Britaniji, kjer so potekale nacionalne volitve, od katerih bo odvisna usoda referenduma o njihovem članstvu v EU.
V preteklem tednu je Evropo pretresla novica, da je nemška obveščevalna služba za ZDA prisluškovala franciji in Evropskim institucijam, danci so napovedali, da se želijo vključiti v Evropsko bančno unijo, predsednik Evropske komisije je uspel razjeziti lastno politično skupino, po novih pravilih o uporabi plastičnih vrečk pa bomo Evropejci odslej ravnali bolj dogovorno do okolja.