Ne spomnim se, da bi kdaj za moj rojstni dan deževalo. Delim ga z Evropo in 9. maj je v mojem spominu vedno lep spomladanski dan, ko organiziramo piknik na travniku pred hišo. Ker so nam letos ledeni možje malček zagodli, sem pogledala, kaj lahko z malčki počnemo ob slabšem vremenu. In glede na to, da sem muzejska navdušenka, so me posebej pritegnile zanimive tematike, ki jih predstavljajo nekateri slovenski bolj ali manj znani muzeji. Naša navihanka je sicer še malo majhna za učenje zgodovine ali raziskovanje vesolja, nama je pa že potrpežljivo delala družbo v muzeju Beatles Story v Liverpoolu, in je stalna stranka Muzeja Laško. V nadaljevanju predstavljam tistih »top 5«, ki so še posebej pritegnili mojo pozornost. In – je to naključje, ali je povezano z mojim rojstnim dnem – vseh pet deluje s pomočjo EU sredstev! 🙂
Avtor: Špela Majcen Marušič
I am a Slovenian EU affairs analyst, proud member of the Charles Darwin promotion at the College of Europe with experience in the European Parliament and the UN Refugee Agency. I am a young mum to a clever and adorable baby girl and I believe that a kinder world can be created through cooperation and understanding. On Twitter as @SpelaMa on Instagram as @spela_ma.
Po novem se plenice (spet) perejo
Preden se dojenček rodi, si bodoči starši težko predstavljajo, koliko odpadkov proizvede to majhno bitjece. Odpadkov v vseh pomenih besede, ampak mene so še posebej šokirale vrečke polulanih in pokakanih pleničk, ki sva jih z možem vsak dan nosila v kontejner pred blokom. Kdo bi si mislil, da lahko tako majhen dojenček rabi povprečno 6 plenic na dan! Zato sva se po dobrih treh mesecih odločila, da narediva majhen korak za gospodinjstvo, a velik korak za naš planet. Nabavila sva pralne pleničke. Moja babi sicer še vedno misli, da se mi je popolnoma odpeljalo, ker »pamperske lahko enostavno vržeš stran, te moraš pa prati«, moj milenijski pogled na svet pa ob tem vidi le kopičenje plastičnih plenic, ki predstavljajo do 20 % naših komunalnih odpadkov in se razgrajujejo 500 let. Pranje in obešanje se ne slišita več tako grozno.
Vidiš, tukaj je včasih bila meja…
Prejšnji vikend smo bili na čudoviti poroki. Poleg razkošne nevestine obleke in odlične žurke, pa sem se v soboto zamislila predvsem nad tem, v kakšnem svetu bo odraščala najina hčerka. Pa ne zaradi pomena poroke kot dogodka, ampak bolj zaradi njene lokacije. Poroka je namreč potekala v regiji, ki živi na meji. Zbor pri ženinu je bil v Gorizi, ali »Stari Gorici« (Italija), nevesto pa smo šli iskati v Gorico, oziroma »Novo Gorico« (Slovenija). Ko sva se z Mio peljali od ženinovega stanovanja do neveste, sva se peljali skozi nekdanji uradni mejni prehod. Avtomatsko upočasnim, se obrnem k njej in ji v smehu rečem »Mia, imaš potni list?«. In potem me v sekundi prešine. Mia nima spomina na vrste pred mejnimi prehodi z Italijo, ko bi želela samo skočiti v Montedoro. Ne ve, kako te tišči na stranišče, pa moraš počakati, da ti pregledajo dokumente in (bog ne daj) hočejo odpreti še prtljažnik, ko se vračaš iz IKEA nakupovanja v avstrijskem Grazu. Mia carinikov na slovenskih mejah s Hrvaško sploh ne pozna… In upam, da vsega tega tudi nikoli ne bo poznala.
Današnji prispevek je namenjen vsem mamicam in tatijem, ki razmišljamo o prihodnosti naših otrok. In hkrati kot poziv, da se aktiviramo in prispevamo k oblikovanju Evropskega mozaika tudi s tem, da gremo čez dober mesec svoj glas oddati v evropsko volilno skrinjico.
Ravne in ukrivljene banane. Katere so boljše?
O ekoloških oznakah sem že pisala, pa mi tema zdrave in kakovostne prehrane ne da miru. Ko stojim pred policami v našem supermarketu, se vedno sprašujem, kako naj se odločim med različnimi razdelki paradižnikov, kumaric, jabolk in banan, ki na prvi pogled izgledajo zelo podobno, so pa drugače označeni in nosijo različne cene. Zakaj lahko nekatera jabolka stanejo samo 49 centov na kilogram, med tem, ko tista zraven njih dosežejo ceno celo evra in pol? Kaj pomenijo kategorije sadja in zelenjave in ali je sadje »pravilnih oblik« boljše in bolj zdravo?
Izbira avto sedeža za otroka je prava znanost!
Naša Mia je prejšnji mesec dopolnila eno leto in tako hitro raste, da ji je trenutni jajček oziroma lupinica postala že zelo tesna. Poleg tega pa je seveda še tako zelo firbčna, da naslonjalo sedeža že dolgo ni več dovolj zanimivo. Le kdo pri enem letu pa ne bi hotel gledati naprej in spremljati dogajanja ob cesti in v avtu!
Skoraj sva že pozabila, kako je, ko si na začetku. Pred enim letom sva z Urošem preučevala vse vrste vozičkov, lupinic, marelic, posteljic in še in še. Zdaj pa sva spet pred novo misijo: kako izbrati najbolj primeren avto sedež, ki bo čim varnejši in bo Mii služil čim dlje. Pri tem sva ugotovila, da niti ne poznava pravil glede vožnje otrok v avtomobilu, in tako je nastal tale blog. O tem, zakaj in kako dolgo v Sloveniji in v Evropi naše otroke v avtomobilu pripenjamo v otroške sedeže. In tudi o tem, katere sedeže kot najvarnejše priporoča naš AMZS.
Preberi več “Izbira avto sedeža za otroka je prava znanost!”
Novoletna zaobljuba: Izbiram ekološko hrano
Po božično-novoletnih praznikih si marsikdo obljubi, da bo začel hujšati, ali pa vsaj, da se nikoli več ne bo tako zelo najedel. Jaz pa sem se letos odločila, da namesto diete poskusim nekaj novega. V 2019 želim uporabljati čim več izdelkov, pridelanih na zdrav, naraven in tradicionalen način. O BIO/EKO certifikatih za živila se sliši ogromno. Predvsem, odkar sem mamica, skoraj vsak dan berem in poslušam o zdravi in neškropljeni prehrani. Ekološko pridelano hrano bi načeloma morali enostavno prepoznati in vedno več je trgovin, ki prodajajo izključno živila in izdelke, označene z majhnim zelenih listkom.
Ker želim za svojo malo Mio samo najboljše in najbolj zdravo, sem se pozanimala in poiskala informacije o tem, kaj BIO/EKO certifikati res pomenijo in kakšna pravila morajo upoštevati proizvajalci ekoloških kmetijskih proizvodov.
Ugotovila sem, da ni vse BIO, kar je na tržnici. In ni vse na tržnici, kar je BIO!
Pismo Božičku: 5 nasvetov za izbiro varne igrače
Slaba dva tedna pred božičem je zadnji čas, da naši malčki napišejo (ali narišejo) pismo. Da Božiček slučajno ne bi pozabil na njih (in na nas)! Po skrbnem branju obarvanih črk na pisanem papirju, in ko mu uspe dešifrirati vse zapisane želje, se Božiček odpravi po nakupih.
Marsikateri otrok namreč dobi večino daril od prijateljev in sorodnikov, dostikrat naročenih iz Kitajske ali prinešenih s potovanj po svetu. V Evropi so igrače, ki jih našim minijem prinese Božiček, prav posebne. Izpolnjevati morajo namreč najstrožje varnostne predpise na svetu. Zato je vredno še posebej preveriti, katere so za otroke res tudi varne.
Preberite 5 praktičnih nasvetov, ki jih je vredno upoštevati pri nakupovanju in preverjanju igrač. Da bo vaš otrok varen, vi pa boste mirno spali.
Preberi več “Pismo Božičku: 5 nasvetov za izbiro varne igrače”
Ob noči čarovnic: Kaj je ERC in kakšne raziskave podpira.
Marianna Obrist, raziskovalka, ki jo financira Evropski raziskovalni svet (European Research Council, ERC), pravi, da je le še vprašanje časa, ko bomo gledali filme na 9D televiziji. Takšna izkušnja bo dražila vsa čutila – vid, sluh, dotik in vonj ter nam omogočala zaznavanje petih okusov (sladko, kislo, grenko, slano in umami). Ali smo pripravljeni na to novo obdobje?
Tukaj lahko preberete interaktivni članek projekta Science Squared o delu raziskovalke Marianne Obrist.
Preberi več “Ob noči čarovnic: Kaj je ERC in kakšne raziskave podpira.”
Predsedniške volitve: Najbolj in najmanj evropski kandidati
Če ste Euro-geek ali pa samo še ne veste, katero ime obkrožiti na nedeljskih predsedniških volitvah, vam bo morda ta prispevek v pomoč. Kandidatke in kandidate smo namreč povprašali o njihovi viziji za Evropo in vlogi Slovenije v evropskih integracijah ter nekaterih aktualnih temah, kot so kontrole na notranjih mejah, migracije in pristojnosti EU. Odgovore smo prejeli od petih – Suzane Lare Krause, Andreja Šiška, Marjana Šarca, Romane Tomc in Boruta Pahorja.
Vizije predsedniških kandidatov za prihodnost Evrope zajemajo celoten spekter pristopov – od evroentuziasta Pahorja, preko podpornikov statusa quo z nekaterimi spremembami, pa do evroskeptika Šiška. Razen slednjega, so vsi kandidati, od katerih smo prejeli odgovore, jasno izrazili potrebo po viziji in odločnosti Slovenije, da postane in ostane »enakovredna in kredibilna država članica« ali v »najbolj povezanem jedru« Evropske unije, v družbi velikih in naprednih držav, torej čim bližje francosko-nemški lokomotivi, ki vodi evropski vlak. Hkrati so poudarili pomen aktivne in enotne diplomacije ter odločnega in konsistentnega predstavljanja interesov naše države.
Preberi več “Predsedniške volitve: Najbolj in najmanj evropski kandidati”
UleLab: O staranju možganov ter zakaj raziskovalci nočejo Brexita
Dr. Jernej Ule v Veliki Britaniji vodi laboratorij, v katerem mednarodna ekipa znanstvenikov preučuje spremembe v naših možganih na prav posebnih mikro ravneh. Za ustanovitev raziskovalne skupine je dr. Ule prejel finančna sredstva Evropskega raziskovalnega sveta (European Research Council, ERC), kar ga uvršča v sam vrh evropske znanosti.
Preberi več “UleLab: O staranju možganov ter zakaj raziskovalci nočejo Brexita”
EU360 