It would be hard to find another trade agreement that has ever been under such media spotlight than Transatlantic Trade and Investment Partnership (TTIP) is at the moment. But that is understandable as TTIP is much more than just another preferential trade agreement project: it aims to link the world’s two biggest economic entities. TTIP, for which negotiations between the European Union and the United States began in 2013, is presented as an ambitious and comprehensive partnership.
Ta teden bodo postkala zasedanja na ministrski ravni, Evropska komsijia bo predstavila nekaj novih pobud, vključno z zeleno knjigo o uniji kapitalskih trgov, prav tako pa bo s kitajskimi kolegi praznovala kitajsko novo leto.
Ta teden so v evropskih medijih prevladovala predvsem poročanja o načrtih grške vlade, da od evropskih partnerjev izpogaja dodaten čas za odplačilo dolgov. V vzhodnem sosedstvu je na vrhu dnevnega reda Ukrajina, ministri držav članic so se ukvarjali z energetiko, veliko prahu pa je dvignil tudi Prostotrgovinski sporazum z ZDA.
Pogajanja o grškem dolgu, eden-dva-trije sedeži Evropskega parlamenta, Luxleaks, 100 dni nove Evropske komisije, Britanski referendum… Ko se vsi najbolj ukvarjajo sami s seboj, je dobro pogledati stvari od daleč. Pa sem se vas za današnji prispevek odločila popeljati v vesolje in pogledati, kaj počnemo Evropejci tam daleč zgoraj. V bistvu me je na to področje spomnil nekdanji predsednik Evropskega parlamenta, Jerzy Buzek, ki je ta teden za Parliament Magazine napisal komentar o Evropski vesoljski politiki. Kaj je torej našega na nebu in kako lahko vpliva na življenje na Zemlji. Kaj za Evropo in Evropejce sploh pomeni imeti skupno vesoljsko politiko? Se nam splača, ali je to stran vržen denar. Pa poglejmo. Pripnite varnostne pasove. Odhod v 5-4-3-2-1…
Hektor – francoska podgana je verjetno prvi Evropejec, ki se je podal v vesolje. Foto:ŠM
What’s going to happen with the Greek debt, one-two-three seats of the European Parliament, Luxleaks, 100 days of the new European Commission, the British referendum … When we’re focusing so much on ourselves, it’s time to take a look from beyond. So I decided to take you on a space adventure today and take a look at what the Europeans are doing up there. In fact, I was reminded of this specific EU policy by the former President of the European Parliament, Jerzy Buzek, who wrote his commentary on the EU space policy in this week’s Parliament Magazine. So, what is out there of Europe’s and how can we use it to make our lives on Earth easier? Why would Europeans need a common space policy? Is the money put into joining forces in explorations of space well invested? Let’s see. Please, fasten your seat belts. Take off in 5-4-3-2-1 …
Hector – this French rat was probably the first European to go to space. Photo:ŠM
Ta teden bodo zaznamovale trgovinske in gospodarske zadeve. V Bruslju bodo potekala pogajanja med EU in ZDA o prostotrgovinskem sporazumu, v Evropskem parlamentu pa bodo zasedali predvsem poslani iz Odborov za gospodarske zadeve in monetarno politiko. Konec tedna se bo v Sloveniji mudila tudi komisarka Violeta Bulc. Preberite, kje jo lahko srečate. Preberi več “Teden v EU – Pogajanja z ZDA in Zimska gospodarska napoved”
Za nami je politični teden v Evropi. Na Evropsko unijo, in posledično vse njene države članice, vplivajo tudi politična dogajanja v posameznih državah. Predvsem, če na oblast pridejo radikalne ali opozicijske stranke. Ta teden je odmevalo najprej v Grčiji, kjer je parlamentarno večino dobila levičarska Syriza (več o tem na naši Gostujoči tipkovnici), nato pa še v Italiji, kjer so izvolili novega predsednika. V Španiji so potekali shodi prav tako levičarske stranke Podemos, ki se zavzema proti varčevalnim ukrepom. Preberi več “Evropski pregled – Grki novo vlado, Italijani novega predsednika, Španci pa…”
GREXIT. Grški izstop. To je bila prava pošast, ki je bdela nad Evropo v zadnjih letih. Pomenilo bi, da bi Grčija prostovoljno ali neprostovoljno zapustila Evroobmočje. Posledice bi bile izjemne predvsem za Portugalsko, Irsko, Španijo (ostale države skupine PIGS), morda celo Italijo ali Francijo. Tako bi ogrozili obstoj skupne valute. Sam menim, da se to nikoli ne more zgoditi. Ne zato, ker bi slepo verjel kompetencam vladajočega političnega razreda v Grčiji in njihovi sposobnosti, da se zoperstavijo izzivom finančne krize. Niti ne zato, ker bi verjel, da bodo evropske elite naredile karkoli, da bi zaščitile eno najšibkejših članic evropske družine. Ampak predvsem zato, ker sem večino svojega odraslega življenja študiral Evropsko unijo. To je namreč tako kompleksen politični in pravni sistem, da je nepredstavljivo, da bi takšno riskantno odločitev sprejeli v tako hitrem času, med tem ko so nekatere pozitivne odločitve potrebovale leta in spremembe pogodb, preden so bile potrjene v parlamentih, na nacionalnih referendumih ali celo ustavljene s pomočjo pravice veta. (Če bi bilo tako enostavno izstopiti iz Evroobmočja in Evropske unije, bi naši prijatelji preko Rokavskega preliva to že zdavnaj naredili).
GREXIT. That was the boogie man for the last years. Greece willingly or by force leaving the Eurozone. Consequences for Portugal, Ireland, Spain (rest of the PIGS), or even Italy or France. Endangering the very existence of the common currency. Personally I never believed it can happen. Not because of blind faith to the competence of ruling political class of Greece to face the challenges of the financial crisis. Neither because I believed other European elites would do anything to protect one of the weakest members of the European family. It was purely because I have spent most of my adult years studying the EU. With such a complex political and legal system, it is unimaginable that such a dangerous decision for the EU itself would be rushed when so many other positive steps had to wait years of treaty reforms, parliamentary votes, national vetoes and referenda. (If it was that easy, I am afraid our friends across the Channel would have left us long ago).
Ta teden bodo potekala srečanja ministrov držav članic EU v okviru Sveta Evropske unije v Bruslju in v Rigi. Hkrati pa bodo poslanci v Evropskem parlamentu obeležili Dan spomina na Holokavst, razpravljali v Odborih ter celo izvedli “mini” plenarno zasedanje v Bruslju.
EU360 