Po vikendu, ki je dokončno zapolnil četverico vodilnih v EU, bo teden ki prihaja z dogodki relativno miren. Poslanci se po parlamentarnih počitnicah vračajo v poslanske klopi. Najprej se bodo sestali v svojih matičnih parlamentarnih odborih.
Kategorija: Teden v EU
Evropske novice – Ukrajina, Galileo in nezadovoljni Francozi
Pretekli teden je potekal v znamenju sestankov na najvišji ravni. Dogovore predsednikov vlad in držav o sestavi prihodnje Evropske komisije še čakamo. Kljub temu pa so bruseljski in nacionalni mediji ta teden postregli z vrsto zanimivih novic, kot so reakcije Evropske unije in Nata na situacijo v Ukrajini, nepravilna pot evropskega satelita Gelileo, politični pritiski na francoskega predsednika Hollanda, napredovanje pogodorov o trgovinskem sporazumu s Kubo, morebitni dogovor belgijskih politikov o novi vladni koaliciji in še kaj.
Preberi več “Evropske novice – Ukrajina, Galileo in nezadovoljni Francozi”
Kje smo ostali z novo Komisijo
Medtem, ko se v Sloveniji, kljub temu da je nekdanja vlada izvoljenemu predsedniku Komisije Jean Claudeu Junckerju poslala seznam treh kandidatov za slovenskega komisarja, še vedno prepiramo glede legitimnosti (in legalnosti) tega imenovanja, se komisarska ekipa počasi oblikuje. Čeprav je bilo pričakovati, da bo celotna ekipa sestavljena do sobotnega izrednega vrha Evropskega sveta, temu po vsej verjetnosti še ne bo tako. V soboto naj bi namesto celotne ekipe tako dobili samo novega predsednika (oz. novo predsednico) Evropskega sveta ter novega Visokega predstavnika (oz. novo Visoko predstavnico) za zunanjo in varnostno politiko. Imenovanje obeh bo namreč odigralo pomembno vlogo pri zapolnjevanju komisarskih mest.
Konec tedna o novih obrazih na vrhu Unije
Ta teden se bo v Bruslju odločalo o novih obrazih za najvišje funkcije v Uniji. Potekal bo tudi svetovni znanostveni kongres v Pragi.
Italijansko šestmesečje
Italija po enajstih letih ponovno prevzema vodenje Evropske unije oz. njenega Sveta. Kot je običaj, predsednik vlade (oz. države) na prvem plenarnem zasedanju Parlamenta po začetku predsedovanja predstavi prednostne naloge. Tokratna predstavitev italijanskega predsedovanja je bila mirnejša od prejšnje, ko je Berlusconi takratnega vodjo skupine socialistov (in trenutnega predsednika Parlamenta) Schulza primerjal z nacističnim paznikom v koncentracijskem taborišču (video za osvežitev spomina se nahaja tukaj). Je pa tudi tokratna predstavitev italijanskega predsedovanja bila nenavadna, saj ni vsebovala predstavitve programa.
Koliko skrajno desnih skupin bo imel Parlament?
Jutri bo dokončno znano kakšen bo “sedežni red” v Evropskem parlamentu v tem mandatu. Izteče se namreč rok do katerega se morajo sestaviti politične skupine. Če je bilo pri “tradicionalnih” političnih skupinah (ELS, S&D, ALDE, Zeleni) jasno že kar nekaj časa kdo jih bo sestavljal, to ne velja za “evroskeptične” skupine. Skupini Evrope svobode in demokracije (EFD), ki jo bo še naprej vodil Nigel Farrage, je sicer uspelo zadostiti kriterijem za vzpostavitev (vsaj 25 poslancev iz vsaj četrtine držav članic, tj. 7), do trenutka pisanja tega prispevka, še vedno ni jasno ali bo skupino uspelo vzpostaviti tudi skrajno desnim strankam okoli vodje francoske Nacionalne fronte Marine Le Pen, ki naj bi sestavili “Evropsko zavezništvo svobode” (EFA). Ob zadnjem štetju ji namreč manjka(jo) član(i) iz vsaj še ene države članice. Četudi se obe skupini sestavita, pa to še ni zagotovilo, da bosta tudi zdržali celih 5 let.
Preberi več “Koliko skrajno desnih skupin bo imel Parlament?”
Bruselj smo (tudi) mi – Evropski semester
Evropska komisija je pred kratkim objavila seznam priporočil za posamezne države članice v okviru Evropskega semestra. Na nacionalnih televizijskih programih so se odvile prenekatere razprave o tem, kaj priporočila pomenijo, kdo jih piše in kdo je odgovoren za njihovo izvajanje. Prevelikokrat je bilo slišati, da nam nacionalni reformni program piše, ali celo vsiljuje, Bruselj. Pa je to res?
Je naša država resnično nemočna napram vsemogočni Evropi? Nam priporočila za bolj vzdržne javne finance, obvladovanje korupcije in prestrukturiranje gospodarstva res škodijo?
Evropski semester je namreč neke vrste medsebojno spremljanje napredka. Države odprejo svoje nacionalne proračune in reformne programe v vpogled svojim partnerjem v Evropski uniji. Slednji dobijo priložnost, da s pomočjo ekspertov Evropske komisije, svetujejo in priporočajo glede na lastne izkušnje in prepričanja. Nobeni državi pa se reform ne vsiljuje, saj ima vsaka možnost sodelovati v razpravah na najvišji ravni in se, s svojo pravico veta*, postaviti zase.
Kako do novega predsednika Evropske komisije
V torek so se v Bruslju srečali voditelji vlad in držav EU, da bi začeli s postopkom izbire novega predsednika Evropske komisije. Trenutno, še vedno ni znano kdo bo nasledil Joseja Manuela Barrosa, ampak če bi sledili predvolilnim obljubam, bi to moral postati kandidat iz vrst Evropske ljudske stranke, nekdanji luksemburški premier in šef Evroskupine Jean-Claude Juncker. Večkrat smo v kampanji namreč slišali, da s svojim glasom odločamo tudi o bodočemu predsedniku Komisije. Ampak kot vedno so predvolilne obljube eno, resnica pa nekaj drugega. Tudi na evropski ravni ni nič drugače. Kako torej dejansko poteka izbor predsednika Komisije?
Kako je glasovala Evropa?
V nedeljo so po celotni Evropski uniji potekale volitve v Evropski parlament. Vsak polnoleten državljan in državljanka Evropske unije je bil/a poklican/a, da odda svoj glas, in da skupaj izberemo 751 poslancev, ki nas bodo v prihodnjih 5 letih zastopali v Evropskem parlamentu.
Na volišča se je odpravilo 43,09% vseh evropskih volivcev, kar je malo več kot pred petimi leti. Največja politična skupina v Evropskem parlamentu ostaja Evropska ljudska stranka (EPP/ELS), takoj za njo so Evropski Socialisti in demokrati (S&D), sledijo pa Liberalci (ALDE), Zeleni (Greens) in Konzervativci (ECR).
Teden v EU – 9. do 15. september 2013
Kakšno je stanje Unije? Vsekakor ne takšno kot bi si ga želeli. O tem kako stoji Evropa in kakšna je njena prihodnost bo v sredo pred poslanci v Strasbourgu govoril predsednik Komisije Barroso. Poleg stanja v Uniji, pa bodo poslanci v Strasbourgu razpravljali tudi o stanju v Siriji in Egiptu, bančnem nadzoru v EU, novih pravilih o nepremičninskih posojilih ter o pridobivanju zemeljskega plina iz skrilavcev. Prav tako bo v tem tednu Komisija predstavila zakonodajne predloge, ki naj bi med drugim predvidevali ukinitev t. i. roaminga, Parlament pa bo dobrih devet mesecev pred evropskimi volitvami razkril podrobnosti (predvolilne) informacijske kampanje.