Medtem, ko se v Sloveniji, kljub temu da je nekdanja vlada izvoljenemu predsedniku Komisije Jean Claudeu Junckerju poslala seznam treh kandidatov za slovenskega komisarja, še vedno prepiramo glede legitimnosti (in legalnosti) tega imenovanja, se komisarska ekipa počasi oblikuje. Čeprav je bilo pričakovati, da bo celotna ekipa sestavljena do sobotnega izrednega vrha Evropskega sveta, temu po vsej verjetnosti še ne bo tako. V soboto naj bi namesto celotne ekipe tako dobili samo novega predsednika (oz. novo predsednico) Evropskega sveta ter novega Visokega predstavnika (oz. novo Visoko predstavnico) za zunanjo in varnostno politiko. Imenovanje obeh bo namreč odigralo pomembno vlogo pri zapolnjevanju komisarskih mest.
Po poročanju spletnega portala EurActiv naj bi Juncker, preden predstavi celotno komisarko ekipo, želel da države članice zapolnijo še preostali dve vodstveni funkciji v Uniji. Za Komisijo je še posebno pomembno kdo bo Visoki predstavnik Unije za zunanjo in varnostno politiko, ki je hkrati tudi eden izmed podpredsednikov Komisije. Že vse od majskih evropskih volitev si italijanski premier Renzi prizadeva, da bi to mesto zasedla trenutna italijanska zunanja ministrica Federica Mogherini, kar pa številnim državam ni po godu. Številni ji namreč očitajo pomanjkanje izkušenj in preveliko simpatiziranje z Rusijo. V primeru neimenovanja Mogherinijeve bi Italija zase zahtevala kak drugi pomembnejši resor v novi Komisiji, kar bi lahko Junkcerju povzročilo težave.
Poleg Mogherinijeve se kot resno kandidatko za Visoko predstavnico večkrat omenja tudi sedanjo bolgarsko komisarko Kristalino Georgijevo, ki pa bi po vsej verjetnosti bila sprejemljiva samo v primeru, da se na mesto predsednice Evropskega sveta imenuje trenutno dansko premierko Helle Thorning-Schmidt. Georgijeva prihaja namreč iz vrst ljudske stranke, Thorning-Schmidtova pa iz vrst socialistov.
Četudi se bo v soboto izšlo po tem načrtu, ki v resnici kroži že vse od objave rezultatov evropskih volitev, pa Juncker ne bo rešen vseh težav. Po nekaterih informacijah naj bi namreč države članice Junkcerju predlagale samo štiri ženske kandidatke. Poleg Slovenije naj bi to storile še Danska, Švedska in Bolgarija. Tudi če bi Belgija na koncu kot svojo kandidatko imenovala Marianne Thyssen, bi to pomenilo, da bi Komisija bila precej bolj spolno neuravnotežena od odhajajoče, v kateri je devet žensk. Pomanjkanje žensk bi tako lahko povzročilo, da bi Parlament predlagano ekipo zavrnil. To namero je potrdil tudi vodja skupine liberalcev v Parlamentu Guy Verhofstadt, ki je dejal, da v kolikor bo komisarska ekipa imela premalo žensk in preveč članov iz vrste ELS (teh naj bi trenutno bilo 14, več kot polovica), njihova politična skupina imenovanja Komisije ne bo podprla.
V kolikor se imenovanja v soboto iztečejo po načrtih, bi lahko Juncker svojo komisarsko ekipo predstavil v prvem ali drugem tednu septembra. Kandidate zatem čakajo zaslišanja pred odbori Evropskega parlamenta, ki naj bi nato Komisijo kot celoto potrdil na oktobrskem plenarnem zasedanju. V kolikor se vse izteče po predvideni časovnici bi lahko nova Komisija z delom začela prvega novembra. Kot vedno pa seveda presenečenja niso izključena. Govorimo vendar o Evropski uniji.
EU360 