Evropski pregled – Begunska kriza, Brexit, beloruske sankcije, parlamentarne selitve

Pretekli teden je Bruselj zaznamoval vrh voditeljev držav in vlad EU, na katerem so se slednji dogovorili o nadaljnjih ukrepih pri spopadanju z begunsko krizo. Niso pa se pogovarjali, kot je sprva kazalo, o prihodnosti Velike Britanije v Uniji. O tej naj bi se, če bo britanski premier pravočasno predstavil svoje zahteve, pogovarjali na decembrskem vrhu. Tekom meseca pa naj bi svoje načrte za konec selitve Parlamenta iz Bruslja v Strasbourg predstavila skupina evropskih poslancev. To naj bi dosegli s stalno selitvijo v Strasbourg.

Novice. Foto: ŠM
Novice. Foto: ŠM

BEGUNSKA KRIZA

Na četrtkovem vrhu Evropskega sveta so se predsedniki držav in vlad EU dogovorili o novih ukrepih za spopadanje z begunsko krizo v Evropi. Glavni del novega dogovora je začetek sodelovanja s Turčijo, ki naj bi na svojem ozemlju zadržala begunce, ki so namenjeni v Evropo. V zameno naj bi Turčija, kot poroča EU Observer, prejela denarno pomoč v višini treh milijard evrov, hkrati pa naj bi države članice pospešile odpravo vizumov za državljane te države (trenutni rok za njeno odpravo je oktober 2017, zelo malo možnosti pa naj bi bilo, da bi do odprave prišlo prej) ter pospešitev pristopnih pogajanj, ki stojijo že od leta 2013.

POLITICO v enem izmed svojih člankov pa opozarja na popoln preobrat glede odnosov do turškega predsednika. Če so ga še do pred nekaj tedni označevali za avtokrata, zaradi vseh potez, ki v Turčiji majejo temeljne demokratične vrednote, so mu sedaj evropski voditelji, vključno z nemško kanclerko Angelo Merkel, pripravljeni popustiti v zameno za pomoč pri begunski krizi. Po mnenju časnika, ta radikalna sprememba nakazuje evropski obup pri reševanju te krize.

Poleg globljega sodelovanja s Turčijo, pa so se voditelji tudi strinjali s povečanjem pristojnosti in nalog agencije EU za zunanje meje Frontex, ki naj bi dobila tudi večje operativne naloge, še posebej pri vračanju ilegalnih migrantov in zaščiti zunanjih meja EU. Poleg povečanja Frontexovih pristojnosti naj bi na dolgi rok države vzpostavile tudi skupni nadzor zunanjih meja med državami in EU. S podobno rešitvijo pa so že pred zasedanjem Evropskega sveta prišle tudi države t. i. Višegrajske skupine (Češka, Slovaška, Poljska in Madžarska), ki bodo na madžarsko poslale skupne mešane patrulje sestavljene iz vojakov in policistov iz vseh štirih držav, še poroča EU Observer.

BREXIT – SEZNAM BRITANSKIH ŽELJA ŠE VEDNO NEZNANKA

Na začetku tokratnega zasedanja Evropskega sveta so se voditelji na hitro seznanili tudi s potekom priprav na britanski referendum o prihodnosti Velike Britanije v EU. Čeprav so številni voditelji pričakovali, da bo britanski premier David Cameron svoj seznam želja končno že predstavil temu ni bilo tako. Kot poroča POLITICO naj bi svoje zahteve javno predstavil v pismu predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku v začetku novembra. Po poročanju EurActiva naj bi številni izražali nejevoljo zaradi britanskega cincanja s predstavitvijo svojih zahtev.

Čeprav uradne zahteve še niso znane, pa so na Otoku z delom že začela oba tabora. Med njimi je tudi skupina Leave.EU, ki je na svoji spletni strani med drugim objavila tudi seznam najpogostejših vprašanj povezanih z odhodom Velike Britanije iz EU. Vendar kot opozarja Micahel Emerson v svojem članku za portal EurActiv, je ta seznam poln napak in dezinformacij.

KONEC SANKCIJ PROTI BELORUSIJI

Na beloruskih predsedniških volitvah je prejšnjo nedeljo že petič zapored zmagal Alexander Lukašenko, ki to mesto zaseda že od leta 1994. Čeprav so številne nevladne organizacije in tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki so opazovale volitve sporočile, da so bile volitve zaznamovane s številnimi nepravilnostmi, so se zunanji ministri EU v ponedeljek odločili, da za štiri mesece zamrznejo sankcije proti predsedniku Lukašenku in 170 drugim osebam in 14 organizacijam. Hkrati so tudi opozorili, da se lahko sankcije po potrebi takoj vzpostavijo. Več o sprostitvi sankcij in odzivih nanje si lahko preberete v članku na portalu EurActiv.

NOV PREDLOG ZA DOKONČNO USTAVITEV SELITEV PARLAMENTA

Po poročanju POLITICO naj bi še ta mesec svoje ideje za dokončno ustavitev mesečnih selitev Parlamenta iz Bruslja v Strasbourg predstavila nova skupina, pod vodstvom nekdanje poslanke in nekdanje županje Strasbourga Catherinne Trautmann. Njihova rešitev je preprosta – Parlament naj se za stalno preseli v Strasbourg. Poleg zmanjšanja stroškov, zagovorniki stalne preselitve Parlamenta v Strasbourg zagovarjajo tudi s povečanjem transparentnosti delovanja te institucije. Za končanje selitev Parlamenta in njegovo ustalitev v Bruslju pa si že dlje časa prizadeva pobuda Single Seat, o kateri smo v preteklosti že pisali tudi mi.

Advertisements

Avtor: Grega Jug

Diplomant evropskih študij in magister diplomacije (z magistrsko nalogo na temo konzularne dejavnosti EU). V preteklosti že pripravnik in začasni tiskovni predstavnik v Informacijski pisarni Evropskega parlamenta v Ljubljani, trenutno delam v osrednjem informacijskem centru Evropske unije EUROPE DIRECT v Bruslju. Velik ljubitelj evropskega povezovanja, ki ga skuša gledati s kritično distanco (čeprav ravno vedno ne uspe :). Poleg EU sem tudi velik ljubitelj TV serij in vsega kar je z njimi povezano.

2 thoughts on “Evropski pregled – Begunska kriza, Brexit, beloruske sankcije, parlamentarne selitve”

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s