Sodišče EU skrbi, da se pravo, torej zakonodajni akti, ki jih sprejemajo ostale institucije EU pravilno uporablja in izvaja v vseh držav članicah na enak način.
Sodišče EU je sestavljeno iz treh različnih sodišč: Sodišče, Splošno sodišče in specializirana sodišča.
Glavne naloge Sodišča EU so:
- odločanje o tožbah, ki jih vloži država članica, institucija, fizična ali pravna oseba,
- razlaga, na predlog nacionalnih sodišč, pravo EU ali veljavnosti aktov, ki so jih sprejel institucije,
- odločanje o drugih zadevah, ki mu jih nalagajo Pogodbe.
Sodišče in Splošno sodišče imata vsako po 27 sodnikov (enega iz vsake države članice), Sodišču pa pomaga še 8 generalnih pravobranilcev. Sodniki in Generalni pravobranilci Sodišča se imenujejo za obdobje 6 letih, z možnostjo ponovnega imenovanja. Zaradi zagotavljanja kontinuitete dela Sodišča se vsaka tri leta izmenično zamenja 14 in 13 sodnikov ter 4 generalni pravobranilci. Delo Sodišča vodi njegov predsednik, ki ga med svojimi člani izvolijo sodniki Sodišča za dobo 3 let z možnostjo ponovne izvolitve. Tudi za sodnike Splošnega sodišča velja da so imenovani za obdobje 6 let z možnostjo ponovnega imenovanja. Prav tako izmed svojih članov izvolijo predsednika za dobo 3 let z možnostjo ponovne izvolitve.

Sodnike in Generalne pravobranilce Sodišča in sodnike Splošnega sodišča imenujejo države članice v medsebojnem soglasju. Sodniki in generalni pravobranilci so izbrani izmed oseb, ki so ustrezno usposobljene za imenovanja na najvišje sodniške položaje v svojih državah članicah ali ki so priznani pravniki. Prav tako mora biti nedvomno dokazan njihova neodvisnost. Pred njihovim imenovanjem more mnenje o njihov ustreznosti podati poseben odbor, ki ga sestavlja 7 oseb izbranih izmed nekdanjimi člani Sodišča in Splošnega sodišča, člani najvišjih nacionalnih sodišč in priznanimi pravniki.

Sodišče zaseda v senatih s po tremi in petimi sodniki. Na zahtevo države članice ali institucije EU Sodišče zaseda v velikem senatu s po 13 sodniki. V primerih izjemnega pomena lahko Sodišče zaseda tudi na občni seji. Za veljavnost odločitev senatov s po tremi oz. petimi sodniki morajo zanjo glasovati vsaj trije sodniki. Odločitve velikega senata so veljavne, če je navzočih vsaj 9, odločitve občne seje pa v primeru, če je navzočih vsaj 15 sodnikov.