Majsko plenarno zasedanje Parlamenta

Včeraj se je v Strasbourgu zaključilo majsko plenarno zasedanje Evropskega parlamenta. Davčne utaje, bančna unija, Evropski svet, širitev na zahodni Balkan in vseevropska zaščita žrtev kaznivih dejanj so bile le nekatere zadeve, ki so bile na dnevnem redu poslancev. Med drugim so parlamentarci tudi potrdili datum naslednjih evropskih volitev, ki bodo po vsej EU potekale med 22. in 25. majem 2014 (v Sloveniji 25. maja).

Že v torek sta bili na dnevnem redu razpravi o bančni uniji in ukrepanju proti davčnim utajam. O slednjih je beseda tekla v luči razprave o pripravah na zasedanje Evropskega sveta, ki je potekalo v sredo in o katerem si lahko več preberete tukaj. Poslanci so si bili v razpravi večinoma enotni in od voditeljev držav članic zahtevali konkretne ukrepe in ne zgolj besede o boju proti davčnim utajam. Na samem zasedanju jih je predsednikParlamenta Schulz pozval naj sprejmejo konkretne ukrepe za rešitev generacije mladih, »ki se izgublja v gospodarski krizi«, z ukrepanjem na evropski ravni in naj si prizadevajo za večjo solidarnost med narodi in ljudmi, ki lahko državljanom povrne zaupanje v politiko.
V povezavi z bojem proti davčnim utajam, so poslanci sprejeli resolucijo (sporočilo za javnost), ki jo je pripravila slovenska poslanka Mojca Kleva Kekuš, ki države članice med drugim poziva naj do leta 2020 za polovico zmanjšajo vsoto nepobranih davkov, ki so posledica goljufij in davčnih utaj in ki trenutno znaša 1000 milijard evrov. Ker se precej tako utajenih davkov pretaka skozi davčne oaze, bi morale države sprejeti ustrezne definicije, kaj davčna oaza je in oblikovati enotni črni seznam takih »oaz«. Resolucija še določa, da podjetja, ki kršijo davčne standarde Unije ne morejo pridobiti evropskih sredstev ali državnih pomoči.
V torek so parlamentarci razpravljali o nadaljnjih korakih pri ustanavljanju bančne unije (sporočilo za javnost), in sicer o povečanju pristojnosti Evropske centralne banke, ki bo lahko tako neposredno nadzirala največje banke držav evroobmočja, ter o spreminjanjuodgovornosti Evropskega bančnega organa. Glede na nove pristojnosti obeh organov si bo Parlament še naprej prizadeval za njihovo večjo transparentnost delovanja. Natančne pristojnosti nadzora Parlamenta nad ECB bosta obe instituciji še dogovorili.
Vir: Evropska unija 2013 – Evropski parlament
Ekonomsko je bilo obarvano tudi sredino dopoldne. Dober mesec potem, ko je Komisija predstavila nove ukrepe za usklajevanje nacionalnih gospodarskih reformnih programov in spodbuditev konkurenčnosti med državami Unije, je Parlament sprejel resolucijo (sporočiloza javnost) o njenih predlogih. Glavno sporočilo Parlamenta Komisiji je, naj se najprej osredotoči na ustrezno izvajanje že sprejetih ukrepov (še posebej t. i. šesterčka in dvojčka), ki so bili sprejeti v preteklem letu, in naj šele nato pripravi nove. Parlament hkrati tudi meni, da je pri sprejemanju gospodarskih reform potrebno paziti na solidarnost do najbolj ranvljivih skupin, zagotoviti pa je treba tudi primerno vključenost nacionalnih parlamentov v ta proces.
 
Sreda popoldne je bila namenjena zunanjepolitičnim temam. Poslanci, ki prostotrgovinski sporazum z ZDA sicer podpirajo, v resoluciji (sporočilo za javnost) pozivajo Komisijo in Svet naj Parlament redno in v celoti obvešča o poteku pogajanja za sklenitev sporazuma, ki bi postavil temelje za največje prostotrgovinsko območje na svetu, drugače bi lahko takšen sporazum tudi zavrnili. Parlament mora namreč vsak mednarodni sporazum, ki ga EU sklene s tretjimi državami ratificirati. Poslanci si bodo tako prizadevali za prost dostop evropskih podjetij do ameriških javnih naročil in za odpravo omejitev za evropske ponudnike pomorskih, letalskih in finančnih storitev. Hkrati pa poslanci zahtevajo izključitev kulturnih in avdiovizualnih storitev iz pogajanj, saj naj bi na tak način zaščitili kulturno in jezikovno raznolikost držav Unije.
Razprava je tekla tudi o napredku Bosne in Hercegovine ter Makedonije pri približevanju k Uniji (sporočilo za javnost). Slednja je po mnenju poslancev že pripravljena na zečetek pristopnih pogajanj, ki bi se lahko začela že pred julijem, je pa pred tem potrebno rešiti težave glede uradnega imena države. Resolucija o Makedoniji tako poziva Svet naj nemudoma sprosti začetek pogajanj s to državo. Drugače pa je z Bosno in Hercegovino, ki po mnenju poslancev še ni izpolnila pogojev za začetek veljavnosti stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z EU. Resolucija, kot temeljno, poudarja potrebo po vzpostavitvi popolnoma delujoče demokracije, za kar je potrebna sprememba ustave. Poleg tega pa morajo oblasti BiH poskrbeti še za okrepljeno vlogo žensk in mladih, reformo javne uprave in za vpeljavo odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice iz leta 2009 glede enakih pravic za udeležbo na volitvah.
Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s