Med vsakim plenarnim zasedanjem Evropski parlament sprejme številna zakonodajna besedila. Odločanje na plenarnem zasedanju predstavlja zgolj zaključno stopnjo sprejema zakonodaje. Zakonodajno besedilo je namreč pred tem prestalo že dolgotrajen postopek, ki se je začel na Evropski komisiji in nadaljeval v parlamentarnih odborih in na Svetu.
Evropska unija pozna redni in posebni zakonodajni postopek. Kot že ime pove je najpomembnejši postopek za sprejemanje zakonodaje redni zakonodajni postopek. Pri tem zakonodajnem postopku stati si Evropski parlament in Svet popolnoma enakopravna in enakovredna saj morata obe instituciji dokument sprejeti v isti obliki.
Redni zakonodajni postopek poteka na naslednji način:
1. V okviru rednega zakonodajnega postopka Evropska komisija pošlje predlog Evropskemu parlamentu in Svetu.
PRVA OBRAVNAVA
2. Evropski parlament sprejme stališče do predloga Komisije v prvi obravnavi ter ga pošlje Svetu.
3. Svet obravnava stališče, ki mu ga je posredoval Evropski parlament. Svet nato lahko:
a) odobri stališče Parlamenta − v tem primeru je zakonodajni akt sprejet v obliki, ki ustreza stališču Parlamenta (zakonodajni postopek je tako končan).
b) ne odobri stališča Parlamenta – v tem primeru Svet sprejme svoje stališče v prvi obravnavi ter ga pošlje Parlamentu.
4. V primeru da Svet ne sprejme stališča Parlamenta, ga izčrpno obvesti zakaj se je odločil, da bo sprejel lastno stališče. Mnenje glede stališča Parlamenta poda tudi Komisija in ga pošlje Parlamentu.
DRUGA OBRAVNAVA
5. Na potezi je ponovno Parlament, ki mora v treh mesecih obravnavati stališče Sveta. Parlament v tem obdobju lahko:
a) odobri stališče Sveta iz prve obravnave oz. se o stališču Sveta ne izreče – v tem primeru je zakonodajni akt sprejet v obliki, ki ustreza stališču Sveta (zakonodajni postopek je tako končan).
b) z večino glasov vseh poslancev zavrne stališče Sveta iz prve obravnave – zakonodajni akt ni sprejet, zakonodajni postopek pa je na tak način končan.
c) z večino svojih članov lahko predlaga spremembe stališča Sveta iz prve obravnave ter to besedilo pošlje Svetu in Komisija (slednja nanj poda mnenje) – zakonodajni postopek se nadaljuje.
6. Svet ima nato tri mesece časa da s kvalificirano večino:
a) odobri vse spremembe, ki jih je predlagal Parlament – zakonodajni akt je sprejet v obliki, ki ustreza stališču Parlamenta iz drugega branja (zakonodajni postopek je tako končan).
b) ne odobri vseh sprememb, ki jih je predlagal Parlament – v šestih tednih predsednik Sveta (v dogovoru s predsednikom Parlamenta) skliče sestanek Spravnega odbora
7. Na tej stopnji o spremembah odloča tudi Komisija, ki lahko nanje poda pozitivno ali negativno mnenje.
SPRAVNI ODBOR
8. Naloga Spravnega odbora je, da na podlagi stališč Parlamenta in Sveta iz druge obravnave doseže soglasje o skupnem predlogu. Sestavljen je iz enakega števila predstavnikov Sveta in Parlamenta. Pri njegovem delu sodeluje tudi Komisija, ki podaja vse pobude za zbližanje stališč Parlamenta in Sveta. Spravni odbor ima šest tednov časa da:
a) bodisi doseže soglasje o skupnem predlogu – zakonodajni postopek se tako nadaljuje v okviru tretje obravnave,
b) bodisi ne doseže soglasja glede skupnega predloga – zakonodajni akt ni sprejet in zakonodajni postopek se tako zaključi.
TRETJA OBRAVNAVA
9. V primeru da pride do tretje obravnave imata Parlament in Svet šest tednov časa da sprejmeta zakonodajni predlog, ki je v skladu s skupnim predlogom. V nasprotnem primeru je zakonodajni akt dokončno zavržen.
10. V primeru, da je zakonodajni akt sprejet, le-tega podpišeta Predsednik Parlamenta in predsednik Sveta. Na tak način postane zakonodajni akt veljaven.
Na zahtevo Parlamenta ali Sveta se lahko predvideni roki podaljšajo – trimesečni postopek za dodaten mesec, šesttedenski rok pa za dodatna dva tedna.
Enostavno kajne? Verjamem, da ste se izgubili že nekje na začetku. Ker vem, da je človek bolj vizualno bitje, si lahko ogledate posebno aplikacijo, ki so jo pripravili v Evropskem parlamentu in ki na enostavnejši način predstavi postopek.
Poleg rednega, Unija pozna tudi posebni zakonodajni postopek, ki se uporablja tam, kjer ni predvidena uporaba rednega zakonodajnega postopka. Posebni zakonodajni potek se tako npr. uporablja pri sklepanju mednarodnih sporazumov z drugimi državami (vključno s pristopnimi pogodbami novih držav članic), ukrepi za boj proti diskriminaciji, zakonodaja s področja kmetijstva, socialnega varstva, konkurence in davčne politike ter letni proračun EU. Za razliko od zakonodaje ostalih navedenih področij, za katere Pogodba o delovanju EU zgolj predvideva posvetovanje s Parlamentom oz. njegovo odobritev je postopek sprejemanja letnega proračuna točno določen in precej podoben rednemu zakonodajnemu postopku (ampak z nekaterimi pomembnimi razlikami).
EU360 
3 razmišljanja o “ABCDEu – Zakonodajni postopek”