V tednu, ko je britanska kraljica Elizabeta druga v britanskem parlamentu potrdila vladni načrt, da bo najkasneje leta 2017 pripravil referendum o obstanku oz. izstopu Združenega kraljestva iz EU, se je britanski premier David Cameron odpravil na “izlet” po evropskih prestolnicah in skušal prepričati nekatere evropske voditelje, da ga podprejo pri reformiranju Evropske unije. Poleg tega pa je ta teden bil tudi v znamenju aretacij, ki jih je FBI opravil v Švici v povezavi s korupcijsko afero v mednarodni nogometni zvezi FIFA. Proti koncu tedna, pa je v javnosti tudi pricurljal seznam evropskih politikov, ki jim je vstop na rusko ozemlje prepovedan.
CAMERONOVA EVROPSKA “BREXIT TURNEJA”
Dan pred kraljičinim govorom, kjer je le-ta potrdila namero vlade, da do leta 2017 pripravi referendum o britanski prihodnosti v EU, se je David Cameron sestal s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudeom Junckerjem. Kot poroča EurActiv je britanski premier predsednika Komisije opozoril, da z nezadovoljstvom Britancev s trenutnim “statusom quo” v EU in da slednja potrebuje spremembe. Juncker je britanskemu premierju dejal, da si bo prizadeval za iskanje kompromisa, ki bo prinesel pošten dogovor za Združeno kraljestvo.
V okviru svoje “Brexit turneje” je Cameron obiskal Dansko, Nizozemsko, Francijo, Poljsko in Nemčijo. Po poročanju BBC-ja, so bile reakcije obiskanih voditeljev precej “spravljive” in kazale na pripravljenost za reforme. Nemška kanclerka Angela Merkel, ki si želi, da bi Velika Britanija ostala znotraj EUja, si želi najprej videti kaj Velika Britanija sploh hoče in nato odločiti ali se jih lahko doseže.
Najbolj delikatno vprašanje znotraj pogajanj bo zagotovo vprašanje prostega pretoka oseb in dostopa do sistemov socialne varnosti za državljane EU, ki živijo v drugi držav članici. Kakršnakoli reforma, ki bi pripeljala do diskriminatornosti pri obravnavanju državljanov EU, bi za Poljsko vsekakor predstavljala težavo. Eden izmed Cameronovih načrtov naj bi namreč bil, da bi lahko drugi državljani EU do pravic iz naslova socialne varnosti lahko dostopali šele po štirih letih bivanja v državi, hkrati pa naj bi si želel možnosti, da bi brezposelne, ki v šestih mesecih ne morejo najti službe, izgnal iz države. Mimogrede, obe stvari, lahko Velika Britanija uvede že po sedanji evropski zakonodaji.
KORUPTIVNA FIFA
Kljub sredinim aretacijam, ko je bilo v Švici, zaradi domnevni podkupnin pri določanju gostiteljev svetovnih prvenstev v letih 2018 in 2022, aretiranih sedem visokih predstavnikov mednarodne nogometne zveze FIFA, je bil njen predsednik Sepp Blatter ponovno izvoljen za še en štiriletni mandat. Ponovna izvolitev pa bi lahko imela precejšnje posledice na prihodnost evropskega nogometa in njegovega sodelovanja na svetovnih prvenstvih.
Predsednik evropske nogometne zveze UEFA Michel Platini je namreč že nakazal, da bo organizacija razmislila o izstopu iz mednarodne zveze in tudi o bojkotu prihodnjega svetovnega prvenstva, ki je za leto 2018 predvideno v Rusiji. Morebiten evropski (in ameriški) bojkot pa bi lahko, kot poroča POLITICO, mednarodni nogometni zvezi prinesel kar nekaj preglavic, saj večino prihodkov iz naslova televizijskih pravic in sponzorskih pogodb FIFA prejme s strani evropskih in ameriških podjetij.
Seveda pa do situacije ni ravnodušen niti ruski predsednik Vladimir Putin, ki je velik podpornik starega-novega predsednika zveze Blatterja in ki v vsem skupaj vidi poskus odvzema svetovnega prvenstva Rusiji.
RUSKA ČRNA LISTA
V javnost so ta teden prišle tudi informacije o ruskem seznamu 89 evropskih politikov in drugih uradnikov, ki jim je prepovedan vstop na rusko ozemlje. Po poročanju BBC-ja naj bi ta seznam bil odgovor na evropske sankcije proti ruskim državljanom, ki so povezane z rusko pripojitvijo krimskega polotoka Ruski federaciji.
Seznam je naletel na precej ogorčenja na evropski strani, ki poudarja da ne ve na podlagi katerih kriterijev so bile osebe postavljene na seznam, nizozemski predsednik vlade pa je dejal, da je seznam v nasprotju z mednarodnim pravom. Kljub temu pa so se nekateri na tem seznamu, med drugim švedska evropska poslanka Anna Maria Corazza Bildt in nekdanji češki zunanji minister Karel Schwarzenberg dejali, da so “počaščeni” da so se znašli na seznamu v tako “eminentni družbi”.
EU360 