Kvantitativno sproščanje za telebane

piše Isabel Mateo (prevedel Grega Jug)

Zadnje čase pogosto slišimo o kvantitativnem sproščanju. Vendar zaradi velike strokovnosti tematike, večina ljudi, tudi številni poznavalci področja, nimajo ravno najbolj jasne predstave o tem, kaj kvantitativno sproščanje je. Zaradi tega me je moj prijatelj Grega povabil, da napišem prispevek za ta blog. Rekel mi je, da potrebuje nekoga, ki bi razložil kvantitativno sproščanje za telebane. Torej, ni mi bilo treba več skrbeti glede naslova!

Začnimo najprej pri osnovah, ki jih večina izmed vas po vsej verjetnosti že pozna (tako se ne boste počutili telebane že na začetku, če pa bo ta prispevek uspešen kot upam, boste na koncu že strokovnjaki kvantitativnega sproščanja).

Kot veste imajo centralne banke eno glavno nalogo (nekatere tudi več¹). V primeru Evropske centralne banke (ECB), je ta naloga zagotavljanje cenovne stabilnosti – z ohranjanjem srednjeročne stopnje inflacije okrog, vendar pod 2%. Da bi dosegla ta cilj ima ECB na razpolagi skirvno (no, morda niti ne tako skrivno) orožje: obrestne mere. Enkrat mesečno ECB določi obrestne mere za posojanje denarja bankam. To odseva tudi način kako poslovne banke posojajo denar gospodinjstvom in podjetjem.

Zadeva izgleda tako: če inflacija narašča, ECB poviša obrestne mere. Na tak način postane denar, ki si ga banke sposodijo od ECB dražji, kar naj bi banke odvrnilo od posojanja denarja gospodinjstvom in podjetjem. Potrošnja se zmanjša, kar umiri inflacijo. Negativna stran tega mehanizma je, da ko povpraševanje pada, se zmanjša tudi število delovnih mest. Ne ravno popoln svet pač. Taka politika je običajno uveljavljena v obdobju gospodarske rasti.

Na drugi strani, ko je inflacija nizka, ECB zniža obrestne mere tako, da bi banke spodbudila da si sposojajo denar. Te naj bi likvidnost prenesle na gospodinjstva in podjetja, ki lahko več trošijo in tako spodbudijo inflacijo. Ko se poveča povpraševanje, se poveča tudi število delovnih mest. To je običajna politika v recesijskih časih, kar je ECB počela v zadnjih nekaj letih.

Kakorkoli že, tukaj naletimo na težavo – obrestne mere se namreč ne morejo spustiti pod 0%². Glede na to, da je ECB zniževala obrestne mere kar nekaj časa, je manevrskega prostora skoraj zmanjkalo. Kaj lahko banka torej naredi? Odgovor je kvantitaivno sproščanje.

Do kvantitativnega sproščanja pride ko centralna banka dejansko ustvari nov denar. To se dandanes elektronsko, čeprav je ta proces tradicionalno poznan kot tiskanje denarja. ECB nato ta denar uporabi za nakup državnih obveznic na sekundarnem trgu³, torej pri lastnikih obveznic kot so banke in investicijski skladi. Na tak način ECB vbrizga likvidnost na trg in tako posojilodajalcem da denar, da bi ti slednjega posojali podjetjem in potrošnikom. Tako se vrnemo k prej omenjenemu mehanizmu: potrošnja se poveča, inflacija se poveča in nova delovna mesta se ustvarijo. Na tak način kvantitativno sproščanje ponovno aktivira gospodarstvo. Oziroma, moralo bi ga.

Obstaja namreč negativna plat tega postopka. Ko ECB množično kupuje obveznice, se zaradi povečanega povpraševanja njihova cena poveča. Istočasno, se donosi oz. obrestne mere nanje zmanjšajo, saj jih je laže prodati na trgu (spet zaradi visokega povpraševanja). Na tak način investitorji prejmejo manjše donose na njihovo investicijo.

Če povzamemo, lahko rečemo, da kvantitivno sproščanje predstavlja izreden ukrep za zagotovitev cenovne stabilnosti in spodbuditi gospodarstvo. Pri tem morajo biti centralne banke zelo previdne pri uporabi kvantitativnega sproščanja, saj bi slednje lahko hitro pripeljalo do hiperinflacije. Po drugi strani, majhno kvantitativno sproščanje ne bi imelo enakih učinkov na gospodarstvi. Določiti razliko med “premalo” in “preveliko” pa je težka naloga.

Dodatno branje

Sporočilo za javnost ECB o začetku izvajanja kvantitativnega sproščanja (22. januar 2015):
http://www.ecb.europa.eu/press/pr/date/2015/html/pr150122_1.sl.html

Financial Times Lexicon o kvantitativnem sproščanju:
http://lexicon.ft.com/Term?term=quantitative-easing

O avtorici

Isabel Mateo je strokovnjakinja za komuniciranje in ekonomske in finančne zadeve. Delala je v oddelku za stike z javnostmi Evropske centralne banke. Trenutno je zaposlena v informacijski službi Evropske komisije, kjer se ukvarja z vprašanje s področja ekonomskih in finančnih zadev.

Opombe

1. Mandat ameriške centralne banke Federal Reserve obsega tudi popolna zaposlenost, stabilnost cen in zmerne srednjeročne obrestne mere.
2. V bistvu so lahko obrestne mere tudi nižje od 0%, kar je ECB pred kratkim tudi dokazala, vendar gre za izredne okoliščine, ki se lahko nanašajo zgolj na določene obrestne mere. Dodatne informacije o tem so na voljo tukaj:
https://www.ecb.europa.eu/home/html/faqinterestrates.en.html
3. Temeljne pogodbe EU preprečujejo ECB, da bi kupovala obveznice neposredno na primarnem trgu, v okviru javnih dražb.