Pretekli teden sta novice najbolj zaznamovala dva dogodka – napoved začetka odkupovanja obveznic posameznih držav članic s strani Evropske centralne banke in današnje volitve v Grčiji. Oba dogodka sta tako ali drugače pomembna za prihodnost evra in tudi Evropske unije kot celote. Mediji prav tako niso mogli mimo srečanja ministrov za zunanje zadeve, ki so razpravljali tudi o ukrepih za boj proti terorističnim grožnjam. Za konec pa tudi o včerajšnjem poročanju nekaterih slovenskih medijev o novi lestvici “pridnosti” naših poslancev.
“NAKUPOVALNA MRZLICA” EVROPSKE CENTRALNE BANKE
ECB je v četrtek odločila o dolgo pričakovanemu ukrepu kvantitativnega sproščanja oz. odkupovanja obveznic držav območja evra. ECB bo tako vsak mesec (od marca dalje) kupila za 60 milijard evrov obveznic, ki so jih izdale države evroobmočja, agencije in evropske institucije. Nakupovanje obveznic bo trajalo vsaj do septembra 2016 oz. do takrat ko se bo stopnja inflacije v območju evra ponovno gibala okoli 2% (kar predstavlja dolgoročno stopnjo inflacije, ki naj bi jo ECB s svojimi ukrepi vzdrževala). Podrobnosti o nakupu so opisane v sporočilu za javnost, ki ga je objavila ECB.
Kot poroča BBC je takoj po objavi novih ukrepov ECB evro ponovno izgubil nekaj vrednosti nasproti dolarju in je tako pristal na najnižji stopnji v zadnjih 11 letih. Poleg zanimive infografike, ki na enostaven način poskuša razložiti kaj pomeni ta ukrep in kaj naj bi to prineslo.
O tem BBC povzema tudi nekaj mnenj. Že na sami predstavitvi ukrepa je predsednik ECB Mario Draghi opozoril, da lahko ta ukrep predstavi samo temelj za okrevanje, za zagotavljanje katerega pa morajo države članice postoriti več, še posebej z uresničevanjem potrebnih reform. Podoben ukrep kvantitativnega sproščanja so v preteklih letih sprejele tudi ZDA in pri tem bile kar uspešne. Uspeh v območju evra pa je precej težko napovedati saj, po poročanju BBC-ja, v tem primeru ne gre za enotnega gospodarstva in bančnega sistema.
GRŠKI DAN ODLOČITVE
Grčija danes odloča o svoji prihodnosti in po mnenju mnogih tudi o prihodnosti Evropske unije in evra. Kaj nas torej čaka od jutri dalje. “Zavedati se moramo, da se bo življenje 26. januarja nadaljevalo. S Samarasom je bilo enostavno, s Tsiprasom pač ne vemo. Začeli se bomo pogovarjati.” Ta “misel” neimenovanega bruseljskega vira, ki ga povzema EurActiv, mislim da zelo lepo opiše celotno situacijo.
Dejstvo je, da nihče ne ve oz. noče napovedati kaj bo (skoraj gotova) zmaga Sirize prinesla. Čeprav je Siriza vedno zagovarjala radikalne ukrepe, ki bi oživili Grčijo tudi na socialni ravni, pa EUobserver opaža, da se je tudi retorika Alexisa Tsiprasa, vodje stranke, v zadnjem obdobju tudi omehčala.
Kako trda bo Siriza v svojih stališčih bo tudi odvisno od tega ali bo imela v parlamentu absolutno večino, ali če bo mogla iti v koalicijo s katero izmed drugih “levih” strank. Po mnenju evropskega poslanca iz vrst stranke To Potami Miltiadisa Kyrkosa (v EP-ju sedi v vrstah socialistov), ki ga povzema EurActiv, bi lahko njihova stranka olajšala delo Tsiprasa, predvsem z brzdanjem najbolj radikalnih delov stranke. Podobnega mnenja je tudi George Pagoulatos z atenske ekonomske fakultete, ki še dodaja da bo Tsipras moral narediti precej kompromisov, EU in evroskupina pa mu bosta morala pomagati in mu kaj ponuditi v zameno.
PRIDNOST SLOVENSKIH EVROPSKIH POSLANCEV
Za konec pa še o najnovejši lestvici “pridnosti” slovenskih evropskih poslancev, ki se je včeraj pojavila v številnih slovenskih medijih. Po tej lestvici, ki jo je pripravila spletna stran MEPRanking.eu, so se naši evroposlanci odrezali različno. Po tej lestvici naj bi tako najbolj dejaven bil Ivo Vajgl s 65. mestom, najmanj pa Lojze Peterle s 643. mestom. Celoten seznam s točkovanjem je na voljo tukaj.
Žel pa te številke ne povedo veliko, ker noben od teh člankov ni predstavil metodologije, ki se uporablja za pripravo te lestvice. Poslanci so na lestvici razdeljeni po točkah, ki so jih dobili. Te točke (največje možno število točk je 1000) so določene tako, da se izračuna delež aktivnosti poslanca v eni izmed šestih kategorij (poslanska vprašanja, predloge resolucij, poročila, mnenja, nastopi na plenarnem zasedanju, pisne izjave) v primerjavi s poslancem, ki je imel največjo dejavnost v tej kategoriji. Tem šestim kategorijam se nato prišteje prisotnost na glasovanjih plenarnega zasedanja (ki se deli s 100), končni rezultat pa je nato povprečje točk v vseh teh 7 kategorijah.
Kot vsaka lestvica tudi ta ni popolna, saj predstavlja samo neko kvantitativno analizo dela poslancev, nikakor pa se ne spušča v njihovo kvalitativno analizo, kar bi bilo boljše. Hkrati pa ta analiza na enakovredno raven postavlja “individualne” dejavnosti poslancev (poročila, govori na plenarnem zasedanju, prisotnost, poslanska vprašanja) kot tudi tudi “skupinske” dejavnosti, pod katerimi je dejansko podpisanih več poslancev in je težje oceniti, koliko je bil kateri izmed poslancev dejansko vključen (to so v glavnem predlogi resolucij, mnenja, pisne izjave). Poleg tega ne upošteva številnih drugih okoliščin, ki vplivajo na to, kaj poslanec lahko pripravi. Tukaj imam v mislih predvsem poročila, ki so poslancem dodeljene znotraj njihove politične skupine, ipd.
Z zgoraj napisanim ne mislim nikakor kritizirati metodologije, kot tudi ne opravičevati (ne)dela poslancev. Želel sem samo opozoriti, da je pri takih lestvicah vedno treba narediti tudi kakšno kvalitativno oceno in ne samo golo povzemati številk, ker kot vedno številke same po sebi ne povedo nič. Vedno je treba gledati tudi kontekst.
EU360 