Tako kot se je začel, se je teden v Bruslju tudi končal – s protesti. V ponedeljek je Bruselj (in celotno Belgijo) zaznamovala splošna stavka, ki je državo nekako “odrezala od sveta”. Morda je v tem malo pretiravanja, ampak zaradi nje je bil popolnoma zaprt belgijski zračni prostor, vozili pa niso niti mednarodni vlaki. S protesti proti čezatlantskemu prostotrgovinskemu sporazumu – zloglasnemu TTIP-u – pa se je teden tudi končal. Poleg protestnikov so ta teden bili dejavni tudi voditelji vlad in držav, ki so prvič zasedali pod vodstvom novega predsednika Donalda Tuska, evropski poslanci, ki so se zadnjič letos sestali v Strasbourgu, kjer so med drugim pozvali k priznanju Palestine, in evropski sodniki v Luksemburgu, ki so ta teden sprejeli kar nekaj odmevnih odločitev. Za nami je torej, tako kot je napovedala Špela v ponedeljkovem napovedniku, res “turbo teden”.
“EKSPRESNI” EVROPSKI SVET V BRUSLJU
Zadnji letošnji Evropski svet, ki se je odvil v četrtek, je poleg novega vodstva, zaznamovalo njegovo trajanje. Čeprav sta bila predvidena dva dneva zasedanja je novemu predsedniku Donaldu Tusku uspelo zadevo izpeljati samo v enem. V okviru zasedanja (zaključki so na voljo tukaj) so voditelji držav in vlad tudi uradno podprli Junckerjev 315 milijardni investicijski načrt, niso pa ob tej priložnosti ponudili nobene finančne zaveze.
Kot opozarja European Voice, tako bodoči sklad za strateške naložbe (ESFI) še vedno vsebuje “le” 21 milijard evrov sredstev iz evropskega proračuna in EIB. Največje jabolko spora, če lahko temu tako rečemo, še vedno obstaja vprašanje ali se bodo prispevki držav članic v ta sklad šteli med proračunske izdatke, ki se upoštevajo pri izračunu proračunskega primanjkljaja. Mnenja voditeljev so pri tem mešana – Francija in Italija t podpirata, Nemčija pa je pri tem bolj zadržana. Poleg investicijskega načrta pa so evropski voditelji razpravljali še o razmerah v Ukrajini, kjer so poudarili nadaljevanje finančne pomoči državi za izpeljavo reform ter Rusijo opozorili, da Unija svojih stališč do ozemeljske celovitosti Ukrajine ne bo spremenila in da bo, v kolikor se izkaže za potrebno, sprejela dodatne sankcije.
Bolj kot zaključki zasedanja je tokrat zanimanje vzbudila dolžina srečanja. Številni evropski voditelji so Donalda Tuska pohvalili, da je z odličnim vodenjem zasedanja uspel preprečiti, da bi se razprava oddaljila od načrtov, prav tako pa številne preseneča (in hkrati tudi veseli) dolžina zaključkov, ki so pripravljeni na vsega štirih straneh. EUobserver ob tem dodaja, da je to bilo mogoče, ker so bile tokratne razprave precej splošne – pri investicijskem načrtu ni bilo nikakršnih pogajanj o tem koliko bo katera država prispevala, pri vprašanju Ukrajine pa gre za ponavljanje že znanih stališč.
BRUSELJSKI PROTESTI PROTI TTIP
V petek so Bruselj zavzeli protestniki, ki nasprotujejo čezatlantskemu prostotrgovinskemu sporazumu TTIP, ki je trenutno še vedno v fazi pogajanj med EU-jem in ZDA in proti varčevalnim politikam v evropskih državah. Po poročanju frankofonske belgijske televizije RTBF, se je protestov, ki so potekali pred stavbo Evropskega sveta, udeležilo med 2000 in 3000 ljudi. Poleg prekinitve pogajanj za sporazum TTIP so protestniki izrazili tudi nasprotovanje podobnemu sporazumu, ki ga je EU jeseni podpisala s Kanado (CETA). V okviru Evropskega sveta so voditelji držav in vlad pozvali k zaključku pogajanj TTIP do konca prihodnjega leta.
Pred uveljavitvijo obeh sporazumov, morata oba iti skozi postopek ratifikacije, pri čemer bo na evropski strani glavno besedo imel Evropski parlament.
PRIZNANJE PALESTINE IN UMIK HAMASA IZ SEZNAMA TERORISTIČNIH ORGANIZACIJ
V sredo je Evropski parlament sprejel kompromisno nezakonodajno resolucijo (Evropski parlament namreč nima pristojnosti pri sprejemanju odločitev glede evropske zunanje politike) v kateri “načeloma podpira priznanje palestinske državnosti in dvodržavno rešitev”. Resolucija je bila sprejeta s 498 glasovi za, 88 proti in 111 vzdržanimi.
Izglasovana resolucija predstavlja kompromis med resolucijami (besedila vseh predlogov so dostopna tukaj), ki jih je predložilo šest političnih skupin. Med njimi so predlogi GUE/NGL, zelenih in socialistov države članice pozivali naj priznajo neodvisno palestinsko državo, predlog resolucije ALDE se je seznanjal “s procesom priznanja palestinske države, ki trenutno poteka v več državah članicah”, ostala dva predloga skupin ljudske stranke in konservativcev pa so glavne izražale zaskrbljenost nad naraščanjem napetosti v regiji.
Istega dne je Sodišče EU v Luksemburgu za nično razglasilo odločitev Sveta, ki je palestinsko gibanje Hamas postavilo na seznam terorističnih organizacij. V sodbi Sodišče (povzetek je na voljo tukaj) poudarja, da morajo biti odločitve o umestitvi določene organizacije ali posameznika na seznam tistih, ki se jim zamrzne sredstva, sprejeti na podlagi preverjenih informacij.
Odločitev Sodišča je tako sprejeta zgolj na podlagi proceduralne napake s strani Sveta. Odločitev tako nikakor ne predstavlja vsebinske presoje o tem ali je Hamas teroristična skupina ali ne, prav tako pa je Sodišče odločilo, da se učinki umestitve skupine na seznam ohranijo. To pomeni, da sredstva organizacije ostajajo zamrznjena.
“NE” PRISTOPU K EVROPSKI KONVENCIJI O ČLOVEKOVIH PRAVICAH IN “NE” VIZAM ZA DRUŽINSKE ČLANE DRŽAVLJANOV EU
Poleg prej omenjene odločitve glede Hamasa je Sodišče EU pretekli teden sprejelo še dve precej odmevni odločitvi. V četrtek je tako Sodišče podalo svoje mnenje glede osnutka sporazuma, ki bi EU omogočil da pristopi k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP). V svojem mnenju (povzetek je na voljo tukaj) Sodišče EU nasprotuje predloženemu osnutku, saj po njegovem mnenju ni v skladu s temeljnimi pogodbami EU, ker preveč posega v pristojnosti EU, prav tako pa ne predvideva “posebnega statusa” EU. Podpisnice EKČP so namreč države, EU pa mednarodna institucija in kot taka ima določene posebnosti. Poleg tega bi Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu lahko v določenih primerih posegalo v pravice in pristojnosti Sodišča EU.
Prav tako v četrtek je Sodišče objavilo tudi sodbo v primeru McCarthy (povzetek je na voljo tukaj). Primer se nanaša na prakso Velike Britanije, ki od družinskih članov evropskih državljanov, ki imajo dovoljenje za bivanje družinskega člana EU, izdanega v drugi državi EU, zahteva da predhodno pridobijo vizum. Direktiva, ki praktično ureja prosto gibanje in prebivanje znotraj EU, namreč določa da te osebe vizuma za vstop v Veliko Britanijo ne potrebujejo. Direktiva sicer državam članicam omogoča, da v primeru zlorab tudi od take osebe zahtevajo vizum ampak, kot je poudarilo Sodišče, takšna praksa ne sme biti sistematična, ampak je potrebno presojati posamezne primere.
EU360 