Evropski pregled – propad Južnega toka, skorajšnja prepoved GSO in belgijski krompir

V začetku tedna je posle prevzel še četrti “nov vodilni obraz” Unije – Donald Tusk je tudi uradno postal predsednik Evropskega sveta in tako nadomestil Hermana Van Rompuya, ki je bil prvi ki je zasedel ta položaj, uveden z Lizbonsko pogodbo. Bolj kot nastop novega “predsednika EU” pa je ta teden zaznamovala ruska odločitev, da prekine s projektom plinovoda Južni tok, ki bi v Evropo pripeljal ruski plin po drugi poti, ki bi zaobšla vedno problematično Ukrajino. Z evropske ravni prihajajo tudi dobre novice za nasprotnike gensko spremenjenih organizmov (GSO). Za konec pa tudi o novem belgijskem podvigu.

JUŽNI TOK

Pretekli začetek tedna je poleg novega predsednika Evropskega sveta prinesel tudi prekinitev projekta plinovoda Južni tok, ki bi prek Črnega morja, Bolgarije, Srbije, Hrvaške in tudi Slovenije pripeljal plin do Italije. Ruska stran je od projekta odstopila zaradi, po njihovem navajanju, velika nasprotovanja s strani institucij EU v Bruslju. Res je namreč, da je Evropska komisija imela številne pomisleke glede projekta, saj naj bi dvostranske pogodbe, ki so jih države preko katerih naj bi potekal plinovod podpisale z Rusijo, kršile zakonodajo EU.

Glavna težava bi bila v tem da bi Gazprom, ki bi bil glavni partner pri gradnji, bil hkrati glavni dobavitelj in lastnik omrežja, kar pa je v nasprotju s pravili konkurence EU. Slednja prepovedujejo, da je proizvajalec in glavni dobavitelj bil hkrati tudi lastnik omrežja.

V odgovoru na odločitev ruske strani, da prekine s projektom, je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker dejal, da se lahko projekt Južnega toka nadaljuje, vendar ob predpostavki, da se zagotovi skladnost z zakonodajo EU.

V odzivu na rusko odločitev je evropska komisarka za proračun Kristalina Georgijeva dejala, da je to dokaz, da Evropska unija potrebuje diverzifikacijo virov dobave zemeljskega plina. Vendar kot opozarja Mednarodna agencija za energijo (International Energy Agency – IEA) bo EU v bližnji prihodnosti še vedno precej odvisna od uvoza ruskega plina prek plinovodov. V poročilu, ki ga povzema EurActiv, IEA opozarja, da bi mogla EU več narediti na področju uvažanja utekočinjenega zemeljskega plina, nenazadnje pa poskušati zmanjšati porabo plina tam kjer je mogoče in preiti na druge tehnologije, tudi na obnovljive vire energije.

GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI

V sredo so se zaključila pogajanja med Komisijo, Parlamentom in Svetom, ki so prinesla kompromisni dogovor glede nove zakonodaje na področju GSO (o njej smo že pisali tukaj), ki predvideva, da bodo lahko posamezne države članice prepovedale uporabo GSO-jev, tudi če bodo slednji bili potrjeni kot varni na ravni EU.

Kljub temu, kot povzema EurActiv, se s kompromisnim predlogom ne strinjajo tako številni podporniki kot nasprotniki uporabe GSO. Lobistična skupina EuropaBio namreč nasprotuje možnosti, da bi lahko države članice prepovedale uporabo organizmov, ki so bili predhodno že ocenjeni kot varni na evropski ravni. Predlogu nasprotuje tudi okoljevarstvena organizacija Greenpeace, ki opozarja, da sprejeti kompromis države članice premalo ščiti v primeru, da bi se odločile za prepoved. Podobnega mnenja je tudi francoski evropski poslanec iz vrst Zelenih José Bové, ki meni, da bi lahko kratkoročno multinacionalkam omogočilo, da zaradi nacionalnih prepovedi države točijo pred Svetovno trgovinsko organizacijo.

Kompromisni predlog morata sedaj dokončno potrditi še Parlament in Svet, v primeru potrditve pa naj bi zakonodaja začela veljati prihodnjo pomlad.

BELGIJSKI “POMFRIT”

Danes se v Belgiji končuje teden ocvrtega krompirčka, v okviru katerega se je v Belgiji začelo zbiranje podpisov za peticijo s katero bi radi Belgijci dosegli vpis “krompirčka” na UNESCO-v seznam svetovne kulturne dediščine kot belgijske tradicionalne specialitete. Če želite se lahko pod peticijo podpišete tukaj.

Kot poroča Euronews, ki povzema izjavo predsednika lastnikov t.i. “frtikotov” (okrepčevalnic, kjer prodajajo kromipirček) predstavlja kornet ocvrtega krompirja Belgijo v malem, ki združuje vedno nasprotno nastrojene Flamce, Valonce in nemško govorečo manjšino. Prav tako si Belgijci prizadevajo, da bi jih svet priznal kot glavne izumitelje ocvrtega krompirja, ki ga (po njihovem mnenju) po pomoti pripisujejo Francozom.

Avtor: Grega Jug

Diplomant evropskih študij in magister diplomacije (z magistrsko nalogo na temo konzularne dejavnosti EU). V preteklosti že pripravnik in začasni tiskovni predstavnik v Informacijski pisarni Evropskega parlamenta v Ljubljani, trenutno delam v osrednjem informacijskem centru Evropske unije EUROPE DIRECT v Bruslju. Velik ljubitelj evropskega povezovanja, ki ga skuša gledati s kritično distanco (čeprav ravno vedno ne uspe :). Poleg EU sem tudi velik ljubitelj TV serij in vsega kar je z njimi povezano. Oglejte si vse prispevke od Grega Jug