Teden, ki je za nami je najbolj zaznamovala z odločitev Škotov, da ne podprejo neodvisnosti svoje države. Kljub temu dileme o tem kako bi neka nova država, ki bi nastala iz obstoječe članice EU, postala njena članica (o tem smo na škotskem primeru pisali tukaj), ostajajo saj je pred nami še eden referendum o neodvisnosti. Katalonci naj bi se namreč o tem, kljub porazu neodvisnežev na Škotskem, odločali 9. novembra letos. Seveda pa škotski referendum ni bil edini dogodek, ki je zaznamoval ta teden.
ŠKOTSKA ODLOČITEV
Prva neposredna posledica rezultata je bil odstop škotskega prvega ministra Alexa Salmonda, ki je odstopil tudi z mesta predsednika Škotske nacionalne stranke SNP. Druga pa je ta, da bo Škotska pridobila številne nove pristojnosti na davčnem področju, ki bodo tako prenesene na škotski parlament. Več pristojnosti pa lahko pričakujejo tudi Severna Irska, Anglija in Wales. EUobserver pa že opozarja na nov referendum, ki naj bi Veliko Britanijo čakal leta 2017. To je referendum o t. i. “Brexit-u” – odhodu Velike Britanije iz EU. Pri tem britanski evropski poslanec Sajjad Karim iz vrst konservativcev opozarja, da bi lahko ta referendum, v kolikor bi zmagal izstop iz EU-ja, ponovno prinesel zahteve po škotski neodvisnosti. Škotska namreč velja za najbolj proevropski del Velike Britanije.
Rezultat so pozdravili tudi predsedniki vseh treh glavnih evropskih institucij (Martin Schulz, Jose Manuel Barroso, Herman Van Rompuy), ki so ob tem izrazili zadovoljstvo z rezultatom in izpostavili pomen mirne demokratične odločitve, ki ohranja Veliko Britanijo kot močno članico EU.
UKRAJINSKI ASOCIACIJSKI SPORAZUM
V torek so evropski poslanci istočasno kot ukrajinski parlament (parlamenta sta bila povezana preko video povezave) ratificirali asociacijski sporazum med EU in Ukrajino. Asociacijski sporazum je mednarodni sporazum, ki vzpostavlja bilateralne odnose med EU in državami nečlanicami. To torej ne pomeni, da je Ukrajina postala članica EU. Sporazum, ki državi prinaša članstvo v EU se namreč imenuje pridružitveni sporazum.
Kljub temu, da je sporazum ratificiran (sedaj ga morajo še vse države članice), pa je Evropska komisija sporočila, da del sporazuma o prosti trgovini, ne bo stopil v veljavo pred koncem leta 2015. To potezo, skupaj z ukrajinsko odločitvijo da podeli poseben status proruskim skupinam na vzhodu države, nekateri vidijo kot poskus popuščanja Rusiji. Kljub temu Rusija vztraja pri spremembah sporazuma, saj naj bi le-ta prizadel rusko gospodarstvo in zahteva tristranske pogovore za njegov popravek.
POSLEDICE ŠVICARSKEGA REFERENDUMA O PROSTEM PRETOKU OSEB
EurActiv ta teden piše tudi o novi ohladitvi odnosov med EU in Švico, ki so posledica švicarskega referenduma februarja letos, ko so se Švicarji odločili za omejitve pri prostem pretoku oseb med Unijo in Švico. Prva neposredna posledica referenduma je takrat bila nezmožnost prostega zaposlovanja državljanov Hrvaške v Švici.
Švicarska stran je 7. julija letos uradno zaprosila Evropsko službo za zunanje delovanje (evropsko “zunanje ministrstvo”) za revidiranje obstoječega bilateralnega sporazuma o prostem pretoku oseb, saj je le-ta v neskladju s švicarsko ustavo, ki je bila spremenjena na februarskem referendumu. Visoka predstavnica Unije Catherine Ashton je, po pogovoru z državami članicami, Švico obvestila, da EU te zahteve ne more sprejeti in pri tem ponovno poudarila stališče EU, da je možno temeljne svoboščine uživati samo v paketu.
Prva posledica je zamrznitev sodelovanja Švice v programu Erasmus+. Da bi omejili posledice je bila sprejeta neke vrste začasna rešitev, ki določa, da bo Švica odgovorna za financiranje svojih državljanov, ki se bodo odločili za študij v EU in za financiranje državljanov EU, ki bi radi študirali v Švici. Slednji bodo sicer morali plačati neke vrste administrativno takso, zato rešitev vsekakor bolj koristi švicarskim državljanom kot državljanom EU.
NOVA TURŠKA STRATEGIJA PRISTOPA K EU
V četrtek je Turčija predstavila novo strategijo za pristop k EU, poroča EurActiv. Nove krize na Bližnjem Vzhodu naj bi Turčijo prepričale, da so tesnejši odnosi z EU bistveni za spopadanje z novimi izzivi. Program, ki naj bi se začel izvajati novembra in naj bi predstavljal akcijski načrt za delovanje Turčije na tem področju do leta 2019, med drugim predvideva spremembo ustave, boljše izvajanje obstoječih zakonov in povečanje javne podpore članstvu Uniji.
Turčija je za članstvo prvič zaprosila leta 1987, status kandidatke pa je uradno dobila leta 1999. V pogajanjih, ki so se začela leta 2005 je Turčija do tega trenutka odprla 14 poglavij (od 35), začasno pa je zaprla samo enega.
EurActiv v članku navaja neimenovanega diplomata, ki je za Reuters dejal, da je težko, da bi lahko Turčija postala članica v naslednjih 10 letih. Za to bi, po njegovem mnenju, Turčija morala narediti konkretne korake naprej, ki bi prinesli tudi kak vidnejši napredek.
EU360 