Novi vodilni obrazi, novi odnosi z Rusijo in nova definicija zamude leta

Medijsko poročanje preteklega tedna se je, razumljivo, osredotočalo na rezultate sobotnega izrednega vrha Evropskega sveta, ki je prinesel imenovanje Visoke predstavnice za zunanje zadeve in varnostno politiko in predsednika Evropskega sveta, ter  na oblikovanje nove Evropske komisije. Vrstice so polnili tudi odnosi med Rusijo in EU v luči zadnjih dogajanj v Ukrajini. Za prijetnejšo novico, pa je poskrbelo Sodišče EU, ki je podalo novo definicijo zamude leta, ki bo vplivala na odškodnine, ki so jih potniki deležni v primeru zamude leta.

{629cad21-013a-4d60-b5a9-390a0ee8a9f8}
(Vir:”The Council of the European Union”)

Vrh Evropskega sveta

Italijanski mediji so Federico Mogherini poimenovali kar “Lady SZVP” in to imenovanje vidijo kot pomembno zmago za italijanskega premierja Renzija, ki imenovanju prpisuje dodelitev velike odgovornosti Italiji. Poleg tega so se italijanski mediji, podobno kot številni drugi evropski, obregnili ob njeno načelno neizkušenost. Ob tem je Mogherinijeva dejala, da s svojimi 41 leti ni več tako mlada in da je čas, da se na oblast zavihti nova, mlajša generacija politikov.

So ji pa neitalijanski mediji bolj očitali preveliko simpatiziranje z Rusijo. Na to tematiko je Mogherinijeva številne presentila med torkovo razpravo v odboru za zunanje zadeve EP, kjer je izjavila da Rusije, zaradi zadnjih dogodkov, ne vidi več kot strateške partnerice EU. Pred odborom je nastopila še kot zunanja ministrica države, ki predseduje Svetu EU, kljub temu pa so jo poslanci večkrat izvali z vprašanji, ki pritičejo njeni novi vlogi. EurActiv ob tem poroča, da se je ob nastopu izkazala bistveno boljše od trenutne Visoke predstavnice Ashtonove.

Poleg Mogherinijeve so voditelji držav članic EU imenovali tudi novega predsednika Evropskega sveta, Poljaka Donalda Tuska, ki bo decembra nadomestil Hermana Van Rompuya. Ob svojem imenovanju je Tusk predstavil tri prioritete – vnos vzhodnoevropskega pogleda na odnose z Rusijo, preprečitev britanskega izstopa iz EU ter manjšanje razlik med državami evroskupine in držav članic brez evra.

EUobserver je ob tem izpostavil pomen, ki ga njegovo imenovanje prinaša “novim” državam članicam EU iz srednje in vzhodne Evrope ter ob tem izpostavil, da bo njegovo imenovanje nekaj pomenilo, če bo prišlo do dodatne poglobitve skupne zunanje politike Unije.

Odnosi z Rusijo in Ukrajino

Na sobotnem zasedanju so voditelji držav in vlad Komisijo pozvali, naj pripravi nove sankcije zoper Rusijo.  Po poročanju EUobserverja naj bi se Komisija nagibala k dodatnim finančnim sankcijam, med drugim pa tudi k bojkotu večjih športnih prireditev, ki naj bi jih Rusija gostila v prihodnje, med drugim tudi naslednjega svetovnega prvenstva v nogometu leta 2018.

V luči zaostrenih odnosov in bližajoče se zime je zanimivo izpostaviti tudi študijo, ki jo je pripravil inštitut za energetsko ekonomijo Univerze v Kolnu, ki jo povzema EUobserver, in ki ugotavlja, da bi  morebitni ruski embargo na izvoz plina v EU najbolj prizadel Finsko. Slednja bi imela težave že, če bi tak embargo trajal en mesec, večina ostalih držav, vključno s Slovenijo, pa bi večje težave doživela v primeru embarga, daljšega od 6 mesecev.

Imenovanje nove Komisije

Kljub drugačnim napovedim seznam novih evropskih komisarjev še vedno ni bil (uradno) objavljen. Je pa EurActiv včeraj poročal o osnutku organigrama (neposredna povezava do infografike), ki vsebuje tako imena kot resorje bodočih komisarjev. Iz seznama je razvidno, da je Juncker izmed treh slovenskih kandidatov za komisarko izbral odhajajočo predsednico vlade Alenko Bratušek, ki naj bi pokrivala področje digitalne agende in inovacij, hkrati pa bi bila tudi ena izmed šestih podpredsednikov Komisije.

Nova definicija “zamude leta”

Za konec pa še o pomembni novici za letalske potnike. Sodišče EU je včeraj, po poročanju BBC-ja, določilo, da se kot ura prihoda letala ne smatra pristanka samega (torej trenutka, ko se letalska kolesa dotaknejo pristajalne steze), temveč trenutek, ko se odprejo letalska vrata. Po evropski zakonodaji o pravicah letalskih potnikov lahko namreč slednji, v primeru, da na cilj prispejo z več kot tremi urami zamude, od letalske družbe zahtevajo odškodnino v višini med 250 in 600 evri (odvisno od razdalje leta).

Advertisements

Avtor: Grega Jug

Diplomant evropskih študij in magister diplomacije (z magistrsko nalogo na temo konzularne dejavnosti EU). V preteklosti že pripravnik in začasni tiskovni predstavnik v Informacijski pisarni Evropskega parlamenta v Ljubljani, trenutno delam v osrednjem informacijskem centru Evropske unije EUROPE DIRECT v Bruslju. Velik ljubitelj evropskega povezovanja, ki ga skuša gledati s kritično distanco (čeprav ravno vedno ne uspe :). Poleg EU sem tudi velik ljubitelj TV serij in vsega kar je z njimi povezano.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s