Evropski pregled – islandski NE, Tsipras pri Junckerju, problemi Le Penove in francoska zmaga pri Waterlooju

Parlamentarni teden se je tokrat, poleg redne mesečne selitve v Strasbourg, začel precej “burno”. Predsednik Parlamenta Martin Schulz je namreč na Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) podal uradno prijavo zoper francosko Nacionalno fronto oz. asistente njenih poslancev, ki naj ne bi delali za poslance, temveč zgolj in samo za stranko. Poleg tega je teden zaznamovala tudi dokončna odločitev Islandije, da odstopi od pristopnih pogajanj za članstvo v EU-ju ter francoska “zmaga” pri Waterlooju, dobrih 200 let po dejanski bitki.

2 evra spotike (Vir: deredactie.be)
2 evra spotike (Vir: deredactie.be)

POSLANSKI (NE)ASISTENTI NACIONALNE FRONTE

Predsednik Evropskega parlamenta Martn Schulz je v ponedeljek, na podlagi opozoril s strani osebja generalnega sekretariata Parlamenta, zaradi suma finanačnih nepravilnosti s strani delegacije Nacionalne fronte nekatere njene asistente prijavila Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF). Kot navaja Parlament v sporočilu za javnost, naj bi sum na nepravilnosti nastal ob pregledu podatkov zaposlenih parlamentarnih asistentov. Nekateri izmed njih naj bi kot delovni naslov v svojih zaposlitvenih pogodbah navedli sedež stranke v predmestju Pariza, poleg tega pa naj nekateri asistenti sploh ne bi delali za poslance, pri katerih so uradno zaposleni. Delovni naslov akreditiranih parlamentarnih asistentov mora biti v Bruslju, Strasbourgu ali Luksemburgu.

Na očitke so se takoj odzvali v Nacionalni fronti, ki v prijavi vidijo kot poskus diskreditacije par dni pred francoskimi lokalnimi volitvami, ki bodo potekale 22. in 29. marca, kjer se napoveduje precejšen uspeh te stranke. Hkrati je Le Penova stranka, kot poroča EurActiv, v svojem odgovoru tudi Schulza obtožila da naj bi eden izmed njegovih asistentov sploh delal za neko turistično agencijo. Urad predsednika Parlamenta je te navedbe že zanikal, v Le Penovem štabu pa so že napovedali, da bodo predsednika Schulza prijavili zaradi krive ovadbe.

ISLANDSKI NE ČLANSTVU V EU

Islandija je v četrtek, s pismom latvijskemu predsedstvu, tudi uradno sporočila, da odstopa od pridružitvenih pogajanj z EU. S tem je tudi zaključila pot, ki jo je začela leta 2009, ko je podala uradno prijavo za članstvo.

Islandija je s pristopnimi pogajanji začela leta 2010, s prihodom nove, evroskeptične desnosredinske vlade, pa se je leta 2013 odločila za začasno zamrznitev pristopnih pogajanj. Ob zamrznitvi je država odprla že 27 (od 35) pogajalskih pogajanj, od katerih je tudi že začasno zaprla 11.

Bistvenih sprememb v odnosih med Unijo in Islandijo zaradi odstopa od pogajanj ne bi smelo biti. Tudi brez članstva v EU-ju, na Islandiji velja kar nekaj zakonodaje Unije, saj je ta država del Evropskega gospodarskega prostora, evropskega enotnega trga, sodeluje pa tudi v številnih evropskih programih in je tudi del Schengenskega prostora.

FRANCOSKA ZMAGA PRI WATERLOOJU

Po skoraj 200 letih se je ponovila bitka za Waterloo. A za razliko od tiste “originalne”, ko je Napolonova Francija izgubila, kar je prineslo konec njegove vladavine Evropi, je Francija bitko za “evrski Waterloo” dobila. Za proslavitev 200. obletnice te znamenite bitke, je Belgija namreč nameravala izdati poseben spominski kovanec za 2 evra. Vendar izdaji tega kovanca se je po robu postavila Francija, ki je ob pomoči še nekaterih drugih večjih evropski držav, v okviru Sveta za ekonomske in finančne zadeve dosegla, da Belgija tega kovanca ne bo izdala. Belgija je sicer že skovala dobrih 175.000 dvoevrskih kovancev, za kar je porabila 50.000 evrov.

Kot poroča frankofonska belgijska radio-televizija RTBF, bo Belgija namesto spominskega kovanca za 2 evra, izdala posebne 3- in 5-evrske kovance, za izdajo katerih pa ne potrebuje “dovoljenja” ostalih držav evroobmočja.

Polemike okrog simbolov na evrskih kovancih vsekakor niso nove. V času, ko je Slovenija sprejemala evro, je tudi Avstrija protestirala proti slovenski nameri, da na kovanec za dva centa da podobo knežjega kamna. Vendar takrat, razen protestne note s strani Avstrije in prestavitve knežjega kamna v prostore koroške deželne vlade, do formalne prepovedi ni prišlo.

Advertisements

Avtor: Grega Jug

Diplomant evropskih študij in magister diplomacije (z magistrsko nalogo na temo konzularne dejavnosti EU). V preteklosti že pripravnik in začasni tiskovni predstavnik v Informacijski pisarni Evropskega parlamenta v Ljubljani, trenutno delam v osrednjem informacijskem centru Evropske unije EUROPE DIRECT v Bruslju. Velik ljubitelj evropskega povezovanja, ki ga skuša gledati s kritično distanco (čeprav ravno vedno ne uspe :). Poleg EU sem tudi velik ljubitelj TV serij in vsega kar je z njimi povezano.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s