Evropski pregled – Da Bulčevi in novi Komisiji, Vrh EU, britanski DA Uniji in poljski NE evru

Teden se je začel z drugim “slovenskim” zaslišanjem. Pred Parlamentom je namreč nastopila (sedaj že) evropska komisarka za promet Violeta Bulc in se odrezala bistveno bolje od svoje predhodnice. Potrditev Bulčeve v ponedeljek je bil pogoj za sredino potrditev Junckerjeve Komisije. Čeprav že izvoljen pa Juncker še ni sodeloval na četrtkovem in včerajšnjem vrhu Evropskega sveta, kjer je še zadnjič v svoji vlogi nastopil Jose Manuel Barroso. V tokratnem pregledu pa tudi o dveh zanimivih raziskavah, ki razkrivajo britanska in poljska stališča do Unije in evra.

Herman Van Rompuy z vnuki na svojem zadnjem vrhu Evropskega sveta (Vir: (c) European Council 2014)
Herman Van Rompuy z vnuki na svojem zadnjem vrhu Evropskega sveta (Vir: (c) European Council 2014)

ZAGOVOR SLOVENSKE KANDIDATKE – DRUGIČ

Teden se je začel z zaslišanjem Violete Bulc in Maroša Ševčoviča pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta. Za Ševčoviča je to bil že drugi zagovor (posnetek na strani EP; poročanje v živo na EuropeanVoice.com), Violeta Bulc pa je doživela “ognjeni” krst pred poslanci (posnetek na strani EP; poročanje v živo na EuropeanVoice.com).

Za razliko od zaslišanja Bratuškove (o katerem smo poročali tukaj) je tokratno zaslišanje slovenske kandidatke bilo precej bolj umirjeno, čeprav člani odbora za promet niso bili ravno zadovoljni z zamenjavo komisarskega kandidata. Bruseljski mediji so tokrat precej enotno nastop ocenili kot soliden, še posebej glede nato, da je imela samo teden dni časa za pripravo. Tako EurActiv kot European Voice sta njeno znanje zelo pozitivno ocenili, prav tako njene odgovore. European Voice je kljub temu opozoril nato, da številni odgovori niso ponudili nobene konkretne zaveze za prihodnost, kar pa po njihovem mnenju gre pripisovati pomanjkanju časa za pripravo.

IZVOLITEV NOVE KOMISIJE

151 dni po majskih parlamentarnih volitvah smo torej dobili 12. Evropsko komisijo. Izvolitev Komisije je bila pričakovana, saj so že od vsega začetka Junckerja podpirale obe največji politični skupini v Parlamentu, ljudska stranka in socialisti, ter liberalci. Za Komisijo je tako glasovalo 423 poslancev, 209 jih je bilo proti, 67 pa se jih je vzdržalo.

Vendar pa vsi poslanci se niso držali navodil svojih političnih skupin. Poslanci ljudske stranke, socialistov in liberalcev so namreč imeli navodilo da podprejo Komisijo, konservativci naj se vzdržijo, ostale politične skupine pa so se odločile da Komisije ne bodo podprle. Kljub jasnim stališčem političnih skupin, skoraj polovica članov skupine konservativcev ni sledila navodilom in glasovala po “svoji vesti” (20 jih je glasovalo proti Komisiji, 11 jih je podprlo, ostali so bili vzdržani). Največ nasprotovanj je bilo med vrstami britanskih članov skupine. Drugo očitno nasprotovanje pa je bilo v vrstah socialistov, kjer so vsi španski člani skupine zaradi nasprotovanja španskemu kandidatu Cañeteju, glasovali proti. Slovenci so se v glavnem držali navodil svojih skupin, razen Igorja Šoltesa, ki se je glasovanja vzdržal (skupina Zelenih je sicer glasovala proti).

Tekom sredine predstavitve komisarske ekipe (prva po letu 1995 ki bo z delom začelo pravočasno)

je Juncker predstavil še zadnje spremembe pristojnosti (dokončen seznam potrjenih komisarjev z njihovimi dokončnimi resorji je na voljo tukaj) – prvi podpredsednik Frans Timmermans bo pristojen tudi za trajnostni razvoj (na zahtevo socialistov, kot protiutež Cañeti), področje državljanskih pravic pa bo pripadlo komisarju za notranje zadeve in migracije Avramopoulosu in ne Madžaru Nvracsicsu, kot je bilo sprva predlagano. Prav tako bo področje vesolja v pristojnosti komisarke za notranji trg in industrijo (namesto prometa), farmacevtski izdelki pa ostajajo pod pristojnostjo generalnega direktorata za javno zdravje in ne direktorata za notranji trg. Prav tako je Juncker dal dodatna zagotovila glede prihajajočega mehanizma za reševanje sporov v okviru sporazuma TTIP. Juncker je namreč izjavil da njegova Komisija “ne bo nikoli sprejela, da bi nacionalna sodišča bila omejena s strani posebnih instrumentov za reševanje nesporazumov med investitorji in državami”.

Nova Komisija bo z delom začela naslednji ponedeljek (3. novembra), prva seja pa je načrtovana za 5. november. Do božiča naj bi Komisija predstavila 300 milijard evrov vreden plan za spodbujanje rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti.

VRH EVROPSKEGA SVETA

Podnebne spremembe, gospodarstvo in ebola so bile v ospredju tokratnega vrha Evropskega sveta, ki se je včeraj zaključil v Bruslju. Na podnebnem področju so se voditelji držav in vlad dogovorili o novih ciljih na področju zmanjšanja emisij (vsaj 40% manj glede na leto 1990), energetske učinkovitosti (vsaj 27% povečanje), obnovljivih virov energije (vsaj 27% delež obnovljivih virov energije) ter večje povezanosti na energetskem področju (15% povečanje) do leta 2030. Zadnji trije cilji so obvezujoči samo na EU nivoju, medtem ko bodo za zmanjšanje toplogrednih plinov določeni posamezni nacionalni cilji. Nemčija si je prizadevala za višje deleže pri energetski učinkovitosti in obnovljivih virih, čemur pa so nasprotovale države iz vzhodne Evrope in Velika Britanija. Kljub temu, so države pustile odprta vrata za povišanje zgoraj naštetih deležev v primeru, da bo prihodnje leto v Parizu dosežen ambicioznejši dogovor v okviru OZN.

Voditelji so se dogovorili tudi o novem 300 milijard evrov vrednem planu za oživitev gospodarstva, ki naj bi bil predstavljen s strani Komisije v decembru. Voditelji naj bi o planu podrobneje razpravljali v okviru prihodnje vrha Evropskega sveta 18. in 19. decembra letos. Prav tako so se voditelji tudi dogovorili, da bodo za boj proti eboli namenili milijardo evrov.

DAVID CAMERON NASPROTUJE DODATNIM BRITANSKIM VPLAČILOM

Tokratno zasedanje Evropskega sveta je zaznamovalo tudi nasprotovanje britanskega premierja Davida Camerona zahtevi Evropske komisije po dodatnem vplačilu v evropski proračun v vrednosti 2,1 milijarde evrov. Zahteva Komisije, kot poroča European Voice, izhaja iz vsakoletnega poračuna, ki ga slednja opravi vsako leto.

Velika Britanija, Nizozemska in sedem drugih držav bodo morali v evropski proračun vplačati več, ker so v obdobju med letoma 1995 in 2013 plačevale premalo glede na njihovo ekonomsko moč. Do teh sprememb je prišlo tudi zaradi spremembe metodologije izračuna BDP-ja, do katere je nazadnje prišlo leta 1995.

Običajno se poračun opravi vsako leto na prvi decembrski delovni dan za preteklo leto, ob morebitnih spremembah metodologije pa se lahko zgodi, da poračun vključuje daljše obdobje.

BRITANCI Z NAJVEČJO PODPORO ČLANSTVU V EU V ZADNJIH 23 LETIH…

V sredo je britanska agencija za meritve javnega mnenja Ipsos MORI objavila zanimivo raziskavo, ki kaže, da bi večina Britancev (56%) na morebitnem referendumu o članstvu v EU glasovalo, da Velika Britanija ostane znotraj EU. Za odhod bi po tej raziskavi glasovalo 36%, neopredeljenih pa je 8%. To predstavlja najvišjo podporo članstvu v EU po letu 1991, ko je na podobno vprašanje pritrdilno odgovorilo 60% anketirancev.

Agencija ugotavlja, da se je podpora članstvu v Uniji povečalo skupaj s povečanjem podpore evroskeptični stranki UKIP. Pred dvema letoma, ko so stranko podpirali 3% anketirancev, je članstvu v EU nasprotovalo 48% vprašanih. Danes, ko stranko podpira 16% volivcev, pa bi Unijo zapustilo “samo” 36% vprašanih.

Članstvo v Uniji podpira 82% liberalcev, 73% laburistov, 51% konservativcev in samo 11% volivcev UKIP-a (82% jih članstvu nasprotuje).

… POLJAKI PA Z VISOKIM NASPROTOVANJEM EVRU

Po poročanju portala EurActiv, raziskava agencije GfK kaže, da kar 76% Poljakov nasprotuje zamenjavi poljske valute s skupno evropsko valuto. Raziskva kaže, da se nasprotovanje evru ne razlikuje med različnimi skupinami prebivalstva, saj je delež nasprotnikov sprejetja evra med 70% in 80% v vseh glavnih demografskih skupinah.

Poljska se je sicer, kot ostale države EU (razen Velike Britanije, Danske in Švedske), obvezala da bo sprejela evro kot svojo valuto, ko bo izpolnila pogoje. Pred tem pa mora Poljska spremeniti svojo ustavo, ki predpisuje tudi veljavno denarno enoto.

EFDD SE KOT KAŽE VRAČA

Potem ko je 16. oktobra Skupina Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD), zaradi odhoda latvijske poslanke Ivete Grigule, prenehala delovati zaradi neizpolnjevanja pogojev (vsaj 25 članov iz vsaj 7 držav članic), se je skupina z 20. oktobrom ponovno konstituirala. “Rešitelj” skupine je poljski poslanec Robert Jaroslaw Iwaszkiewicziz, član Poljskega kongresa nove desnice. Kontroverzni vodja stranke je v preteklosti med drugim izjavil da ženske ne bi smele imeti volilne pravice, da je meja med posilstvom in sporazumnim spolnim odnosom zelo tanka ter da Hitler po vsej verjetnosti ni vedel za poboje Judov. Zaradi tega je vsakršno sodelovanje z njegovo stranko in njenimi člani zavrnila predsednica francoske skrajno desne Nacionalne Fronte Marine Le Pen, poroča EurActiv.

Advertisements

Avtor: Grega Jug

Diplomant evropskih študij in magister diplomacije (z magistrsko nalogo na temo konzularne dejavnosti EU). V preteklosti že pripravnik in začasni tiskovni predstavnik v Informacijski pisarni Evropskega parlamenta v Ljubljani, trenutno delam v osrednjem informacijskem centru Evropske unije EUROPE DIRECT v Bruslju. Velik ljubitelj evropskega povezovanja, ki ga skuša gledati s kritično distanco (čeprav ravno vedno ne uspe :). Poleg EU sem tudi velik ljubitelj TV serij in vsega kar je z njimi povezano.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s