Evropa (in Schengen) po Parizu

Evropa se dva tedna po napadih v Parizu še vedno sooča s posledicami le-teh. V najbolj ogroženih državah so poostrili varnostne ukrepe, v preteklih dneh pa so v več evropskih državah potekale tudi policijske akcije za prijetje morebitnih drugih teroristov, ki bi lahko pripravljali nove napade. Kakorkoli že, države so se očitno zbudile. Vprašanje je koliko časa bodo dejansko ostale budne. Poleg nacionalnega bujenja, pa bi nekatere države rade videle, da bi se “zbudila” tudi Evropa in v tem pogledu si želijo nekaterih sprememb tudi na evropski ravni. Poleg pospešitve sprejetja enotne evropske zakonodaje o izmenjavi podatkov o letalskih potnikih, nekatere države (še posebej Španija in Francija) vedno glasneje zahtevajo spremembe schengenskih pravil. Kot vedno je za lastne napake, najbolj enostavno kriviti Evropo.

Svetovni voditelji na republikanskem shodu v Parizu (Vir: (c) Evropska unija 2015 - Evropska komisija)
Svetovni voditelji na republikanskem shodu v Parizu (Vir: (c) Evropska unija 2015 – Evropska komisija)

Continue reading “Evropa (in Schengen) po Parizu”

Advertisements

Arrivederci Italia, Veiksmi Latvija!*

Z zaključno predstavitvijo dosežkov na včerajšnjem plenarnem zasedanju Parlamenta v Strasbourgu se je tudi uradno zaključilo 12. italijansko vodenje Sveta EU. Naša zahodna soseda štafeto predaja novinki, ki je v Unijo vstopila istočasno z nami – Latviji. Ta si bo v svojem šestmesečju prizadevala za “konkurenčno, digitalno in globalno vpeto Evropo.”

Logotip predsedovanja (Vir: eu2015.lv)
Logotip predsedovanja (Vir: eu2015.lv)

Continue reading “Arrivederci Italia, Veiksmi Latvija!*”

Zakaj države še sploh hočejo Evro: Primer Litve 1.1.2015

Motiv na litvanskih evrskih kovancih. © Bank of Lithuania, 2014
Motiv na litvanskih evrskih kovancih.
© Bank of Lithuania, 2014

V času, ko je vrednost Evra dosegla zgodovinsko nizko raven zadnjih devetih let, je Evroobmočje sprejelo novo članico – Litvo. Ta Baltska državica se je določila sprejeti skupno valuto kljub ponovno vroči debati o grškem izstopu iz Evroobmočja in skrhanih odnosov z Rusijo, njeno največjo sosedo in nekdanjo vladarico. Morda so jih prepričale napovedi nacionalne centralne banke, da bo prevzem Evra na dolgi rok BDP države povečal za okoli 1,3%.

Continue reading “Zakaj države še sploh hočejo Evro: Primer Litve 1.1.2015”

Odnosi EU-Rusija: prihaja zima

Vir: neftegaz.ru
Vir: neftegaz.ru

Na vzhodni meji Evropske unije se razprostira največja svetovna država po površini ozemlja, Rusija. Nekoč vzhodna velesila je danes v rokah Vladimirja Putina, neke vrste “izvoljenega” despota, ki v zadnjih tednih Evropi vedno bolj obrača hrbet. Z ukinitvijo projekta Južni tok, ki bi v EU pripeljal dodatne količine ruskega plina se je začelo novo, hladnejše obdobje evropsko-ruskih odnosov. Preberite, kaj pomenijo ruski sosedje za Evropsko unijo, katere stvari partnerki razdvajata in zakaj nismo bolj živčni zaradi opustitve projekta Južni tok.

Continue reading “Odnosi EU-Rusija: prihaja zima”

Francija v EU: ustanovna članica, kulturna izjema, razvajen otrok

81782412France_605x328Lansirana mi je sicer bila ideja, da napišem nekaj o Prešernu, našem “ta veselem kulturnem prazniku” in evropski zakonodaji na področju alkohola (naloga: najdi povezavo med tremi področji). Pa sem se nekako spotaknila ob drugo novico. Zato tokrat preberite o tem, zakaj ostale države članice Francijo vidijo kot “enfant gâché” (razvajenega otroka), kako so francoski politiki v preteklosti izrabljali evropski institucionalni sistem in zakaj kmetijska politika še vedno predstavlja zajeten delež proračuna.

O našem Francetu pa ob kakšni drugi priložnosti. V kakšni drugi povezavi. Zato nas spremljajte še naprej.

Continue reading “Francija v EU: ustanovna članica, kulturna izjema, razvajen otrok”

(Ne)odprtost procesa odločanja na ravni EU

“Težava ni v nezaupanju institucijam EU, ampak v procesu odločanja, ki zaradi zaprtosti ni del javnega mnenja.” Zgornji “čivk” je reakcija (za katero se avtorju iskreno zahvaljujem) na moj pogovor o e-participaciji državljanov, ki je bil objavljen na spletni strani Inštituta za elektronsko participacijo (InEPA). Ker se nanj smiselno ne da odgovoriti v samo 140 znakih, sem se odločil, da bom nanj reagiral tukaj. Na kratko lahko rečem naslednje – nezaupanje v institucije EU (in posledična predstava o nemoči) izhaja iz njihovega nepoznavanja in nepoznavanja odločevalskega procesa. Ki sploh ni tako zaprt kot se na prvi pogled zdi.

Continue reading “(Ne)odprtost procesa odločanja na ravni EU”

Prost pretok oseb – temeljna pravica ali “luksuz”?

Prost pretok oseb (oz. delavcev) je star vsaj toliko kolikor je staro evropsko povezovanje in predstavlja eno izmed štirih svoboščin na katerih temelji EU. Nabor pravic in možnosti se je skozi leta, še posebej ob pomoči sodb in razlag Sodišča EU, širil in danes nam ta pravica omogoča, da se lahko preselimo v katerokoli državo EU, tam živimo in delamo. Ko se sprašujemo kaj nam je EU prinesla, lahko brez težav rečemo, da je prost pretok državljanov Unije eden izmed pomembnejših dosežkov. Tako pomemben, da se nam zdi nekaj povsem samoumevnega. Žal pa poteze nekaterih držav (še posebej Velike Britanije, ki bi rada omejila prost pretok državljanov EU) kažejo, da tudi če se nam nekaj zdi samoumevno, si je neprestano treba prizadevati, da takšno tudi ostane.

free-movement
(Vir: Evropska unija 2014)

Continue reading “Prost pretok oseb – temeljna pravica ali “luksuz”?”