Pogled 360 – Stran 5

Čakalnica za v Evropo

Letos mineva 11 let od velike “šritive na Vzhod”, ko je EU medse sprejela 10 držav Srednje in Vzhodne Evrope, ki jim je bil skupni imenovalec nedemokratičen režim. “Big bang” širitvi sta nato sledili še dve manjši, nazadnje leta 2013, ko je k Uniji pristopila naša južna soseda. Že po šritivi leta 2004 je bilo govora o širitveni utrujenosti, ki pa očitno še kar traja. Kljub temu, da je v čakalnici še kar nekaj držav, širitev stoji, prav tako pa naj bi stala tudi naslednjih pet let. Gre pri tem za “širitveno utrujenost” ali za dejansko ustavitev?

Preberi več “Čakalnica za v Evropo”

Gospod Juncker, EU vojska nikoli ne bo NATO

V ponedeljek je predsednik Evropske komisije, Jean-Claude Juncker, presenetil z izjavo, da bi morala Evropska unija kot odgovor na vse večjo agresivnost Rusije združiti svoje vojaške zmogljivosti po vzoru NATA. Po mnenju Junckerja, znanega podpornika nadaljnjih integracij evropskih držav, namreč v očeh našega sosedstva v tem času ne moremo več ostati kredibilni, če svojih vrednot ne bomo znali braniti s pomočjo skupnih oboroženih sil. Reakcije držav članic so bile precej burne in hkrati zadržane. Vendar, ali bi nekoč lahko obstajala prihodnost, ko bi Evropsko unijo branili vojaki z modro-zlatimi zastavicami na uniformah? Morda bi v trenutnih razmerah, ko putinova Rusija vedno bolj kaže mišice, in ko se islamski režim Daesh vse bolj širi na Bližnjem vzhodu, bil pravi čas, da države EU naredijo korak naprej in združijo svoje vojake pod skupno streho?

Vendar, ali je model NATA resnično najprimernejši?

opening_ceremony_kicks_off_eufor_exercise_quick_response_2013_3_20130416_1250137109 — Vir: euforbih.org

Preberi več “Gospod Juncker, EU vojska nikoli ne bo NATO”

Prost pretok serij – peta temeljna svoboščina? :)

Prejšnji petek je premiero doživela tretja sezona serije Hiša iz kart. Prvič odkar serija obstaja sem si jo lahko legalno ogledal istočasno kot v ZDA, od koder serija izhaja ter tudi istočasno kot v Franciji, Veliki Britaniji, na Irskem in v drugih državah kjer je Netflix na voljo. Vendar, če bi se na primer odločil, da se vrnem domov v Slovenijo, bi bil dostop do storitve onemogočen. Čeprav sem zanjo plačal. Če pretiravam, je to tako, kot če bi v Belgiji kupil knjigo in bi mi jo ob pristanku na Brniku vzeli, ker je v Sloveniji ne prodajajo. Druga stvar je prepovedana, prva pa na žalost še vedno dovoljena. Ampak, zakaj že?

Preberi več “Prost pretok serij – peta temeljna svoboščina? :)”

Potujoči cirkus Evropskega parlamenta

Evropska unija je res čudna stvar. Namesto zakonov ima uredbe in direktive, namesto ustave ima temeljne pogodbe, namesto zunanje ministrice pa Visoko predstavnico za zunanjo in varnostno politiko. In ima sedež svojega parlamenta izven svojega “glavnega mesta.” Tako je. Čeprav mnogi mislijo, da je gromozanska steklena stavba, v četrti Leopold v Bruslju sedež Parlamenta, to ni res. Uradni sedež se nahaja v evropski četrti v Strasbourgu, ob reki L’Ill, kjer med drugim domujejo tudi Palača Evrope (sedež Sveta Evrope) in Evropsko sodišče za človekoce pravice. Ampak zakaj že? Zakaj se morajo evropski poslanci vsak mesec, za štiri dni preseliti v alzaško prestolnico? Predvsem pa, a lahko ta “potujoči cirkus” ustavimo?

visitingillu_groups1 — Plenarna dvorana v Bruslju in Strasbourgu (Vir: (c) Evropska unija – Evropski parlament)

Preberi več “Potujoči cirkus Evropskega parlamenta”

JAZ PA POJDEM IN …

zasejem dobro voljo pri ljudeh. Ta stara Kekčeva pesem prebudi v meni poleg notranjega monologa o prodaji Kekec paštete tudi avanturistični duh in željo po potepanju. Nekaterim v teh sivih dneh domišljijo žgečka misel o sončnih žarkih in toplih krajih tam nekje, spet drugim pa buri duha nuja po selitvi v tujino v lovu za boljši jutri. V obeh primerih je dobro, da smo seznanjeni s ključnimi informacijami, ko se znajdemo v neprijetni situaciji v tujini.

Preberi več “JAZ PA POJDEM IN …”

Evropa v vesolju: ekstravaganca ali dolgoročna naložba?

Pogajanja o grškem dolgu, eden-dva-trije sedeži Evropskega parlamenta, Luxleaks, 100 dni nove Evropske komisije, Britanski referendum… Ko se vsi najbolj ukvarjajo sami s seboj, je dobro pogledati stvari od daleč. Pa sem se vas za današnji prispevek odločila popeljati v vesolje in pogledati, kaj počnemo Evropejci tam daleč zgoraj. V bistvu me je na to področje spomnil nekdanji predsednik Evropskega parlamenta, Jerzy Buzek, ki je ta teden za Parliament Magazine napisal komentar o Evropski vesoljski politiki. Kaj je torej našega na nebu in kako lahko vpliva na življenje na Zemlji. Kaj za Evropo in Evropejce sploh pomeni imeti skupno vesoljsko politiko? Se nam splača, ali je to stran vržen denar. Pa poglejmo. Pripnite varnostne pasove. Odhod v 5-4-3-2-1…

Hektor - francoska podgana je verjetno prvi Evropejec, ki se je podal v vesolje. Foto:ŠM — Hektor – francoska podgana je verjetno prvi Evropejec, ki se je podal v vesolje.
Foto:ŠM

Preberi več “Evropa v vesolju: ekstravaganca ali dolgoročna naložba?”

Evropa (in Schengen) po Parizu

Evropa se dva tedna po napadih v Parizu še vedno sooča s posledicami le-teh. V najbolj ogroženih državah so poostrili varnostne ukrepe, v preteklih dneh pa so v več evropskih državah potekale tudi policijske akcije za prijetje morebitnih drugih teroristov, ki bi lahko pripravljali nove napade. Kakorkoli že, države so se očitno zbudile. Vprašanje je koliko časa bodo dejansko ostale budne. Poleg nacionalnega bujenja, pa bi nekatere države rade videle, da bi se “zbudila” tudi Evropa in v tem pogledu si želijo nekaterih sprememb tudi na evropski ravni. Poleg pospešitve sprejetja enotne evropske zakonodaje o izmenjavi podatkov o letalskih potnikih, nekatere države (še posebej Španija in Francija) vedno glasneje zahtevajo spremembe schengenskih pravil. Kot vedno je za lastne napake, najbolj enostavno kriviti Evropo.

Svetovni voditelji na republikanskem shodu v Parizu (Vir: (c) Evropska unija 2015 - Evropska komisija) — Svetovni voditelji na republikanskem shodu v Parizu (Vir: (c) Evropska unija 2015 – Evropska komisija)

Preberi več “Evropa (in Schengen) po Parizu”

Arrivederci Italia, Veiksmi Latvija!*

Z zaključno predstavitvijo dosežkov na včerajšnjem plenarnem zasedanju Parlamenta v Strasbourgu se je tudi uradno zaključilo 12. italijansko vodenje Sveta EU. Naša zahodna soseda štafeto predaja novinki, ki je v Unijo vstopila istočasno z nami – Latviji. Ta si bo v svojem šestmesečju prizadevala za “konkurenčno, digitalno in globalno vpeto Evropo.”

Preberi več “Arrivederci Italia, Veiksmi Latvija!*”

Zakaj države še sploh hočejo Evro: Primer Litve 1.1.2015

Motiv na litvanskih evrskih kovancih. © Bank of Lithuania, 2014 — Motiv na litvanskih evrskih kovancih.
© Bank of Lithuania, 2014

V času, ko je vrednost Evra dosegla zgodovinsko nizko raven zadnjih devetih let, je Evroobmočje sprejelo novo članico – Litvo. Ta Baltska državica se je določila sprejeti skupno valuto kljub ponovno vroči debati o grškem izstopu iz Evroobmočja in skrhanih odnosov z Rusijo, njeno največjo sosedo in nekdanjo vladarico. Morda so jih prepričale napovedi nacionalne centralne banke, da bo prevzem Evra na dolgi rok BDP države povečal za okoli 1,3%.

Preberi več “Zakaj države še sploh hočejo Evro: Primer Litve 1.1.2015”

Odnosi EU-Rusija: prihaja zima

Na vzhodni meji Evropske unije se razprostira največja svetovna država po površini ozemlja, Rusija. Nekoč vzhodna velesila je danes v rokah Vladimirja Putina, neke vrste “izvoljenega” despota, ki v zadnjih tednih Evropi vedno bolj obrača hrbet. Z ukinitvijo projekta Južni tok, ki bi v EU pripeljal dodatne količine ruskega plina se je začelo novo, hladnejše obdobje evropsko-ruskih odnosov. Preberite, kaj pomenijo ruski sosedje za Evropsko unijo, katere stvari partnerki razdvajata in zakaj nismo bolj živčni zaradi opustitve projekta Južni tok.

Preberi več “Odnosi EU-Rusija: prihaja zima”