Pogled 360 – Stran 4

Očitno ni (še) dovolj

Po aprilski potopitvi ladje med Malto in Lampeduso, ko je umrlo vsaj 950 ljudi, sem se v svojem prispevku spraševal ali bo tisti dogodek zbudil evropsko javnost in politiko da končno ukrene nekaj. Takrat sem pustil kanček upanja, da bo “svetlobno hitro ukrepanje EU” končno pripeljalo do nečesa konkretnega. Motil sem se. Kot vedno je visokoletečim načrtom, sledila streznitev, ko se države niso držale tistega česar so se nekaj dni prej dogovorile. Žal pa se število tragedij ni nič manj zmanjšalo. Prej nasprotno.

Preberi več

Konzularna zaščita izven EU

To, da Slovenija ne spada med največje države tega sveta je dejstvo. In kot taka ne more biti prisotna s svojimi veleposlaništvi in konzulati povsod. Če pogledamo na zemljevid slovenskih predstavništev po svetu lahko vidimo, da so ta v glavnem skoncentrirana na Evropo in nekatere večje države na drugih kontinentih. To pa lahko slovenskemu popotniku, ki se po spletu okoliščin znajde v težavah, še dodatno zakomplicira situacijo. K sreči pa se lahko Slovenci, ki se v težavah znajdemo nekje kjer nimamo našega konzula po pomoč obrnemo h katerikoli drugi državi EU.

(Vir: (c) Evropska komisija) — Vir: (c) Evropska komisija

Preberi več “Konzularna zaščita izven EU”

Evropska politika konkurence ali zakaj Cimos potrebuje odobritev Bruslja

V ponedeljek je Evropska komisija v svojem sporočilu za javnost objavila odločitev, da odobri državno pomoč Slovenije podjetju Cimos, ki bo dosegla kar 97 milijonov evrov. Ekskluzivna pravica Evropske komisije, da se odloča na področju politike konkurence izvira iz želje držav članic po zagotavljanju, da na skupnem trgu skoraj 500 milijonov potrošnikov velja kar se da zdrava konkurenca med podjetji. Če bi vsaka država vsake toliko časa vložila nudila denarno pomoč svojim podjetjem, skupni trg ne bi bil smiseln.

Preberi več “Evropska politika konkurence ali zakaj Cimos potrebuje odobritev Bruslja”

Zakaj ne smemo pozabiti Afrike

V nedavnih razpravah o migracijski politiki, priseljevanju, azilantih, gospodarski krizi in internacionalizaciji evropskih politik Evropejci nemalokdaj pozabimo na naš sosednji kontinent in njegov potencial v svetovnem gospodarskem, političnem in tudi kulturnem razvoju. Kolonizacija je v Afriki pustila pečate, ki jih poskušajo nekateri narodi razdreti šele v zadnjem času, hkarti pa je med afriškimi in evropskimi državami oblikovala vezi, ki vzdržujejo odnose še danes. Evroska unija je največji donator humanitarne pomoči v Afriki, hkrati pa se ima od črnega kontinenta ogromno za naučiti.

cfda07afa91cc1be08dd41c18fc5a9a5 — Vir: euobserver.com

Preberi več “Zakaj ne smemo pozabiti Afrike”

Evropska solidarnost na preizkušnji: kako bi si delili begunce

Evropska komisija je danes predsavila predlog ukrepov na področju migracij, ki je nastal kot odgovor na tragedije v Sredozemlju, ki so se odvike v zadnjih mesecih in o katerih smo že pisali. Visoka predstavnica za zunanjo in varnostno politiki, Federica Mogherini, je ob tem poudarila, da je “Evropska unija s to odločno agendo pokazala, da se je pripravljena odzvati na trpljenje posameznikov, ki bežijo pred vojno, preganjanjem ali revščino. Migracije so skupna odgovornost vseh držav članic in zdaj jih vse pozivam, da se skupaj soočimo s tem zgodovinskim izzivom, saj ga ne bomo reševali le na evropski, temveč na svetovni ravni.” Vendar koliko lahko nov preddlog zakonodaje resnično vpliva na preprečevanje tragedij v Sredozemlju v prihodnosti? Ali lahko EU kakorkoli vpliva na izvorne probleme, zaradi katerih ljudje zapuščajo svoje države in se ilegalno selijo v Evropo?

Preberi več “Evropska solidarnost na preizkušnji: kako bi si delili begunce”

Evropske mišice. Dobesedno.

Ali veste, kdo je zmagal na olimpijskih igrah v Londonu glede na število medalj? Če mislite na Združene države Amerike, se motite. Namreč zmagovalka po štetju medalj na zadnjih olimpijskih igrah (prav tako kot v bistvu že prej) je bila Evropska unija. Nepremagljivi atleti držav članic Evropske unije so skupaj dosegli 305 medalij (92 zlatih, 104 srebrne in 109 bronastih), med tem ko so ameriški kolegi zbrali skupno 104 medalje (46 zlatih, 29 srebrnik in 29 bronastih) (več informacij tukaj in tukaj). Tudi ko preračunamo število medalj na prebivalca, Evropa ostaja v vodstvu z eno medaljo na 1.7 milijona prebivalcev, pri čemer so američani priborili 1 medaljo na 3 milijone prebivalcev.

Zdaj veste, da je Evropska unija olimpijska velesila. Sedaj pa preberite še, kaj naredi Evropejce tako zelo uspešne športnike in na kakšne načine sodelujemo na področju športa in zdravega življenja.

340201_2 — Sir Chris Hoy, britanski atlet, je v Londonu svojo zmago proslavil z zastavo EU. Vir: express.co.uk

Preberi več “Evropske mišice. Dobesedno.”

Bo tokrat (res) dovolj?

Evropa je (deklarativno) spet v šoku. Na poti v tisto obljubljeno Evropo, ki ljudem z afriške celine, ki nimajo česar več izgubiti, po vsej verjetnosti predstavlja obljubljeno deželo, je ponovno utonilo veliko ljudi. Točnih številk ne ve nihče. V ladji, ki je v nedeljo potonila ob Malti in Lampedusi naj bi bilo 950 ljudi, na tisti, ki se je v ponedeljek prevrnila pri Rodosu pa naj bi jih bilo še vsaj 200. Nekaterim se je uspelo rešiti, vendar jih bo velika večina za vedno ostala v Sredozemskem morju. Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) naj bi v lanskem letu v Sredozemskem morju izginilo 3.279 ljudi, do 19. aprila letos pa že skoraj 1.600. Za koliko se bo ta številka morala še povečati, da bo Evropa (EU in njene države) ukrepala?

Preberi več “Bo tokrat (res) dovolj?”

Evropska državljanska pobuda – uspeh ali razočaranje?

Prvega aprila so minila tri leta od začetka izvajanja evropske državljanske pobude. Čeprav je njeno uveljavitev predvidevala že Lizbonska pogodba, ki je v veljavo stopila leta 2009, pa se je začetek izvajanja pobude zavlekel v leto 2012. Ob uveljavitvi Lizbonske pogodbe je bila evropska državljanska pobuda predstavljena kot pomemben instrument, s katerim naj bi državljani lahko vplivali oz. neposredno sooblikovali evropsko zakonodajo. Kaj je torej evropska državljanska pobuda prinesla? Smo lahko z njo zadovoljni?

CCefuaEWIAAtStf.png-large — Vir: (c) Twitter @EURLex

Preberi več “Evropska državljanska pobuda – uspeh ali razočaranje?”

Nova Unija. Energetska unija.

Pred kratkim so voditelji Evropskih držav napovedali vzpostavitev Energetske unije. To bi naj bilo oblikovanje celostne energetske politike za celotno Evropsko unijo, ki je trenutno izgubljena nekje med okoljsko politiko, konkurenco, industrijo in podnebnimi spremembami. Pred nami je obdobje, ko bodo verjetno sprejete pomembne odločitve, strategije in zakonodajni akti na področju energetike. Prihodnji teden bodo o Energetski uniji razpravljali tudi ministri držav članic. Zato predlagam, da si malo razjasnimo osnovne koncepte.

Preberi več “Nova Unija. Energetska unija.”

Bruselj: center politične moči in mesto mnogih obrazov

O glavnem mestu Evropske unije velikokrat razmišljamo kot o brezobrazni prestolnici, nebesih za birokrate, ki pišejo nerazumljiva pravna in tehnična besedila in nam odgovarjajo na prav takšne načine. Malokdaj pa pomislimo, da je Bruselj najverjetneje izjemno unikatno mesto ne le v Evropi ampak kar na celem svetu in premalokrat se ga primerja z Washingtonom DC. Bruselj je namreč mnogo več kot le čebelnjak uradnikov. Je center političnega dogajanja v Evropi in eno izmed najpomembnejših mest za lobiste iz različnih držav članic. Bruselj vsekakor ni brezosebno in brezizrazno mesto. Bruselj so ljudje, študentje, praktikanti, lobisti, politiki, nevladniki in uradniki.

Preberi več “Bruselj: center politične moči in mesto mnogih obrazov”