Ta teden je poleg pustne sobote, Valentinovega in premiere Petdesetih odtenkov sive konec tedna v Sloveniji obeležila tudi podelitev nagrade Državljan Evrope. Ob vsem tem se sprašujem kaj v resnici naredi žensko privlačno? To je najbrž vprašanje, ki muči marsikatero mlado damo katera v iskanju odgovora oblači ali slači raznovrstne obleke in si natika takšne in drugačne maske.
Avtor: Sandra Palamar
JAZ PA POJDEM IN …
zasejem dobro voljo pri ljudeh. Ta stara Kekčeva pesem prebudi v meni poleg notranjega monologa o prodaji Kekec paštete tudi avanturistični duh in željo po potepanju. Nekaterim v teh sivih dneh domišljijo žgečka misel o sončnih žarkih in toplih krajih tam nekje, spet drugim pa buri duha nuja po selitvi v tujino v lovu za boljši jutri. V obeh primerih je dobro, da smo seznanjeni s ključnimi informacijami, ko se znajdemo v neprijetni situaciji v tujini.
TEDEN V EU – Pobuda za zaposlovanje mladih, dostop do zdravil in zunanjepolitične teme
Spremljajte teden v EU na področju, ki se vas najbolj dotika, zaposlovanje mladih, dostopnost zdravil, pomoč v sili ali svobodno izražanje doma in po svetu.
Preberi več “TEDEN V EU – Pobuda za zaposlovanje mladih, dostop do zdravil in zunanjepolitične teme”
Kam z Evropo? Na sprehod po Evropski pešpoti E6.
Kam z Evropo? Javna razprava se je začela s ključnim vprašanjem o identiteti Evrope in s tem Evropejcev. Kot je izpostavil Aleš Debeljak je identiteto potrebno dojeti kot proces identifikacije in ne nekaj nespremenljivega in enoznačnega. Evropa in Evropejci so se tradicionalno identificirali v odnosu do drugega, torej ‘Evropejec’ je nekdo, ki ni ‘srednjeveški musliman’, ni ‘komunist’ in ni ‘balkanc’ je orisal Debeljak. Podobno lahko največ o tem kaj je pravzaprav ‘evropska država’ rečemo to, da to ni Maroko. (Leta 1987 je namreč Evropska skupnost zavrnile maroško vlogo za članstvo z obrazložitvijo, da Maroko ni evropska država). Do kakšne mere bomo lahko premaknili referenčne okvirje o identiteti Evrope zasnovane na grški filozofiji, rimskem pravu in krščanskih vrednotah je vprašanje, ki si ga je potrebno postaviti z mislijo na prihodnost in ne z oziranjem v preteklost.
Javna razprava “Kam z Evropo?” se je začela s ključnim vprašanjem o identiteti Evrope in s tem Evropejcev. Kot je izpostavil Aleš Debeljak je identiteto potrebno dojeti kot proces identifikacije in ne nekaj nespremenljivega in enoznačnega. Evropa in Evropejci so se tradicionalno identificirali v odnosu do drugega, torej ‘Evropejec’ je nekdo, ki ni ‘srednjeveški musliman’, ni ‘komunist’ in ni ‘balkanc’ je orisal Debeljak. Podobno lahko največ o tem kaj je pravzaprav prava ‘evropska država’ rečemo to, da to ni Maroko. (Leta 1987 je namreč Evropska skupnost zavrnile maroško vlogo za članstvo z obrazložitvijo, da Maroko ni evropska država). Do kakšne mere bomo lahko premaknili referenčne okvirje o identiteti Evrope zasnovane na grški filozofiji, rimskem pravu in krščanskih vrednotah je vprašanje, ki si ga je potrebno postaviti z mislijo na prihodnost in ne z oziranjem v preteklost.
Preberi več “Kam z Evropo? Na sprehod po Evropski pešpoti E6.”
EU360 