Z zaključno predstavitvijo dosežkov na včerajšnjem plenarnem zasedanju Parlamenta v Strasbourgu se je tudi uradno zaključilo 12. italijansko vodenje Sveta EU. Naša zahodna soseda štafeto predaja novinki, ki je v Unijo vstopila istočasno z nami – Latviji. Ta si bo v svojem šestmesečju prizadevala za “konkurenčno, digitalno in globalno vpeto Evropo.”
LATVIJSKE PREDNOSTNE NALOGE
Uradna predstavitev predsedovanja bo na vrsti danes, ko bo v Strasbourgu nastopila latvijska premierka Laimdota Straujuma. Latvija je svoj program (dostopen je tukaj) razdelila na tri glavne prioritete, ki vključuje gospodarsko konkurenčnost, večjo digitalizacijo EU in vidno evropsko vlogo na mednarodnem parketu.
Pri gospodarski konkurenčnosti Unije večjih sprememb praktično ni. Podobno kot marsikatero predsedstvo do sedaj si bo tudi Latvija prizadevala za poglobitev skupnega trga in nastanek delujoče energetske unije ter zmanjšanje administrativnih ovir za evropsko gospodarstvo. Vedno opevana delovna mesta so pri latvijskih prizadevanjih del Junckerjevega “315 milijard evrov” vrednega investicijskega načrta, pri katerem si bo predsedstvo prizadevalo, da bo sprejet in operativen.
Precej zanimiv je “digitalni del” programa, saj si predsedstvo kot prednostne naloge postavlja nekaj zanimivih ciljev. Poleg boljše definicije digitalnega enotnega trga, bo Latvija poskušala z mrtve točke spraviti dva pomembnejša zakonodajna paketa za to področje. V prvem sta direktiva in uredba o varstvu osebnih podatkov, ki pokriva tudi področje spleta. V tem sklopu bi rado predsedstvo sprejelo tudi strategijo EU za spletno varnost. V drugem paketu pa je zakonodaja s področja telekomunikacij, ki med drugim predvideva zakonodajo o nevtralnosti interneta in dokončno ukinitev stroškov mobilnega gostovanja znotraj EU. Ta drugi paket zakonodaje praktično stoji od njegove potrditve v Parlamentu aprila lani.
Pri zunanji politiki si bodo Latvijci prizadevali za pregled in “ovsežitev” evropske sosedske politike (v luči, da bi slednja postala bolj fleksibilna) in strategije EU do centralno azijskih držav, tudi v luči varnostnih izzivov pred katerimi se nahaja Evropa. Prizadevanja bodo tudi za napredovanje pri pogajanjih za TTIP, implementacijo prostotrgovinskega sporazuma s Kanado (t.i. CETA), in nadaljevanje pogovorov za sklenitev prostotrgovinskih sporazumov z Japonsko ter Gruzijo, Moldavijo In Ukrajino.
Vsekakor gre za precej ambiciozne prioritete, ki pa bodo težko uresničljive. Med “najlaže” uresničljivimi je morda dokončna vpeljava investicijskega načrta za Evropo, če ne za drugo zato, ker se od tega načrta pričakuje veliko in bi preveliko zavlačevanje za njegovo uresničitev vrgla slabo luč ne toliko na latvijsko predsedstvo, kot na Junckerjevo Komisijo (in še posebej njega osebno).
Na drugi strani pa bi bilo vsekakor bilo lepo videti vsaj napredek, če že ne sprejetje, pri obeh zakonodajnih paketih s področja “digitalne Evrope”.
Kako bo Latvija uspešna pri uresničitvi svojih ciljev bomo videli čez 6 mesecev. Sedaj pa ji lahko zaželimo samo “Veiksmi!” (srečno).
Predstavitev pred Parlamentom se bo začela ob devetih, v živo pa si jo bo mogoče ogledati tukaj.
ITALIJANSKI PREGLED
“Kaj bo prineslo italijansko predsedovanje bomo videli konec leta. Mislim pa da kakšnega bistvenega premika na prednostnih področjih ni za pričakovati.” S tem zaključeval pregled začetka italijanskega predsedovanja v svojem prispevku iz julija lani.
In kaj je torej prineslo to predsedovanje? Italijanom je uspelo “spraviti skozi” novo zakonodajo o GSO (Svet jo je potrdil decembra, včeraj pa še Parlament), novo direktivo proti pranju denarja, skupno stališče o zmanjšanju emisij za podnebno konferenco v Limi, proračun Unije za leto 2015 in popravek tistega za leto 2014 ter začetek nove misije Tritonis za reševanje migrantov, ki prihajajo v Evropo čez Sredozemsko morje.
Kljub temu pa so bila določena (precej pomembna) področja praktično zanemarjena, oziroma napredka na njih ni bilo. Eno izmed takih je področje “digitalne Evrope” ki, čeprav je bilo Renziju precej pri srcu in si je ob nastopu prizadeval za napredek na področju (še posebej v povezavi z izobraževanjem), ni prineslo bistvenega napredka. Pri tem bo napredek poskušala doseči Latvija. Relativno malo je bilo storjeno tudi na področju davčne zakonodaje, čeprav je ob pomoči afere LuxLeaks Italiji uspelo doseči dogovor glede avtomatske izmenjave podatkov med davčnimi upravami znotraj EU. Glede investicij, ki bi Evropo popeljale iz krize, pa se je predsedstvo preveč zanašalo na Junckerjev program, pri katerem pa si je predvsem Renzi prizadeval, da se investicije iz tega plana ne bi štele med primanjkljaj.
Poleg rezultatov (ali so dobri ali slabi naj vsak presodi sam) pa si bodo številni poznavalci predsedovanje zapomnili po precej slabi organizaciji dela. Italijanski tednik “L’Espresso” je namreč zbral različna mnenja diplomatov in think-tankov, ki predsedovanju pripisujejo precej slabo in zmedeno organizacijo, kaotično vodenje formalnih in neformalnih zasedanj ter številne spremembe v zadnjem trenutku, kar je po mnenju mnogih samo potrdilo stereotip o Italiji kot kaotični in neorganizirani družbi, kjer je marsikaj prepuščeno naključju. To morda izhaja iz dejstva, da predsedovanje ni imelo pravega vodje. “L’Espresso” tako govori o neke vrste “dvotirnem” predsedovanju zaradi slabe usklajenosti med italijanskimi diplomati v Bruslju in Rimom.
Kljub temu pa ima to predsedovanje tudi eno “olajševalno okoliščino”, in sicer dejstvo, da je predsedovanje ravno v čas institucionalne tranzicije, kjer je več poudarka bilo danega na imenovanje novih vodstvenih obrazov Unije. Vendar tudi tukaj Italija po mnenju mnogih ni izkoristila možnosti, ki jo je imela. Za to pa si je v celoti kriva sama oz. njen premier Renzi, ki je trmasto vztrajal pri mestu Visokega predstavniku Unije za zunanjo politiko, čeprav bi za Italijo kot tako bilo bolj koristno, če bi v Komisiji imela kak drugi resor (industrija, trgovina, migracije).
Kakorkoli že, Italija je s svojim delom končala. Sedaj je na vrsti Latvija, da pokaže kar zmore. Zastavila si je kar ambiciozne cilje, ki pa so za prihodnost EU precej pomembni. Če že Renzi ni presenetil Evrope, upajmo, da jo bo vsaj Latvija.
*Prevod naslova – Nasvidenje Italia, srečno Latvija!
EU360 
One thought on “Arrivederci Italia, Veiksmi Latvija!*”