Pretekli teden so evropski mediji svojo pozornost namenili predvsem zunanji politiki. Švedsko priznanje Palestine kot neodvisne države je povzročilo “spill over” na Evropsko raven. Zgodili so se novi premiki v Ukrajini, kamor naj bi po poročanjih ukrajinskih medijev ponovno vkorakala ruska vojska. Grčiji pa se obeta nadaljevanje finančne pomoči.
Naslov tokratnega članka je samo v opomin, da latinica le ni toliko razširjena, kot si včasih mislimo :).
V bližnjem sosedstvu Evropske unije se ponovno dogaja, žal ne v pozitivnem smislu. Po poročanjih ukrajinskih medijev bi se naj v državi znašli novi ruski tanki, število vojakov ruske vojske v Ukrajini pa naj bi se povečevalo. Na dogajanja se je že odzvala nemška kanclerka Angela Merkel, ki je izrazila “izjemno zaskrbeljenost” nad situacijo, poroča Euobserver. Tako Rusi kot Ukrajinci drug drugega obtožujejo nespoštovanja mirovnega dogovora.
Bruseljski mediji so pohvalili eno od prvih dejanj, nove Visokae predstavnice za zunanjo in varnostno politiko, Frederice Mogherini. Slednja je namreč jasno povedala, da obžaluje, da Izrael njenih dosedanjih besed o naseljevanja Palestincev ni slišal. Švedska odločitev, da prizna Palestino kot samostjno državo, je povzročila “preliv” v nekatere druge države članice EU. Irska in Velika Britanija sta preko svojih odločevalnih teles že pozvali svoji vladi, da storita enako. Prav tako bosta po enaki poti delovali tudi Francija in Španija. Federica Mogherini pa je pozvala k oblikovanju in priznanju neodvisne države Palestine tudi z ravni Evropske unije, še opozarja Al Jazeera.
Koliko prahu so dvignili Britanci, ko so izvedeli, da bodo morali v proračun EU plačati dodatna sredstva! Čeprav gre za pravila, o katerih so se dogovorile države članice same, je poskušal britanski premier David Cameron krivdo zvaliti na institucije Evropske unije. Predsednik Evropske komisije, Jean Claude Juncker, mu je na to odvrnil, da Cameronova težava ni z njim, temveč z ostalimi voditelji držav članic, piše the Guardian. No, Cameronova težava ni izginila, so se pa države dogovorile, da dajo Veliki Britaniji in Nizozemski (ki je tudi dobila dodatno “položnico”) devet mesecev, da izpolneta svoje obveznosti do skupnega proračuna EU, poroča Euobserver.
Vir: EurActiv
Grčija se počasi izkopava iz sheme finančne podpore, ki so ji jo v preteklih letih nudile Evropska Komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni finančni sklad. Kljub temu pa, po pisanju European Voice, predstavniki Evroskupine želijo, da država v prihajajočih mesecih izvede še nekatere pomembne reforme, nato pa zaprosi za “previdnostno posojilo”. Nedvomno so bili žrtev finančnih težav in posledične pomoči s strani Evropske unije tudi odnosi Grčije z nekaterimi drugimi državami članicami, predvsem Nemčijo. Zato sta se ti dve državi odločili, da ustanovita Grško-Nemški maldinski inštitut, ki naj bi po poročanju EurActiv, prispeval k boljšemu razumevanju med predstavniki teh dveh zelo različnih kultur. Nemčija že ima sklenjene podobne dogovore s Francijo in Poljsko.
EU360 